Ingver sodi v družino ingverjevk. Poznanih je več različnih vrst, najpogosteje se uporablja pravi ingver (Zingiber officinale Rosc.). Uporablja se olupljena, sveža ali posušena korenika ingverja (Zingiberis rhizoma). Ingver je večletna rastlina, ki zraste do višine enega metra, pod zemljo pa tvori do 20 cm dolge odebeljene korenike. Korenike so običajno rjave, slonokoščene ali rumene barve, v notranjosti pa nežno rumene in vlaknate. Zanje je značilen močno aromatičen in pekoč okus, ki ga oblikuje eterično olje (do 3%) in nehlapne sestavine, predvsem gingeroli in shogaoli. Sestava ingverjeve korenike je močno odvisna od geografskega izvora. Ingver gojijo predvsem v tropskih državah, največji pridelovalki sta Kitajska in Indija, pokrivata pa kar 80 % svetovne proizvodnje.

V ljudski medicini je uporaba ingverja predvidena za lajšanje prebavnih težav, kot so napenjanje, nastajanje plinov, za pospeševanje prebave ter za lajšanje simptomov prehlada. Klinične raziskave so potrdile, da ingver v visokih odmerkih deluje (1 do 2 g uprašene droge)proti slabosti, izkazal se je predvsem kot antiemetik oz. pri preprečevanju potovalne slabosti. V nizkih odmerkih pa deluje kot stomahik, tonik in digestiv, torej za povečanje apetita, izboljšanje prebave in kot krepčilno sredstvo.

Ingver sodi med začimbe, ki imajo dolgo tradicijo, uporaba ingverja namreč sega v čase Konfucija, poznali so ga tudi v starem Rimu. Danes je najbolj priljubljen pri Indijcih, Kitajcih, Angležih, Skandinavcih in Američanih. Vključujejo ga v raznotera živila, pripravljene jedi in pijače. Čeprav ingver pri nas v preteklosti ni bil dobro poznan, je danes njegova uporaba v porastu. V trgovinah lahko kupimo njegove sveže korenike, ki jih najdemo na policah s sadjem in zelenjavo. Sveža ingverjeva korenika je v notranjosti rumenkaste barve, sočna in hrustljava, opazna so tudi vlakna. Pri nakupu pazimo, da korenika ni poškodovana, celo plesniva, ampak gladka, napeta in mesnata. Od sorte ingverja je odvisna barva lupine, ki je lahko rjava, slonokoščena ali rumena. Kupimo lahko tudi posušen ingver, ki ima značilno svežo aromo po limoni in je rumeno rjave barve. Ostrina ingverjevih korenik je odvisna od starosti ter ali ga uporabljamo svežega ali posušenega, sušenjem se ostrina močno okrepi. Posušeni ingver uporabljamo za pripravo čajev ali kot začimbo, uporabljajo pa ga tudi v farmacevtski industriji, kjer iz njega pripravljajo izvlečke in tinkture.

V prehranske namene se uporablja predvsem kot začimba v mesnih, morskih in vegetarijanskih jedeh. Sveži ingver dodajamo v jedi že med kuhanjem, medtem ko posušenega dodajmo proti koncu toplotne obdelave jedi. Potrebno je izpostaviti, da bo jed bolj pekoča, če bomo ingver kuhali dlje časa. V nekaterih deželah ga uporabljajo tudi pri pripravi peciva, predvsem angleških pudingov ter ingverjevih kolačev in piškotov. Dobro se poda tudi k nekaterim vrstam sadja kot so hruške, ananas, banane, breskve, melona, ipd… Pozimi še posebej prija ingverjev čaj z limono ali pomarančo in medom, saj nas zaradi svojega rahlo pekočega okusa lepo pogreje, vsebovani vitamin C v limoninem ali pomarančnem soku, pa krepi naš imunski sistem.

Recept

Metin napitek z ingverjem in limono

Ingver skuhamo v vodi do vretja, dodamo še metin čaj in pustimo stati cca. 10 minut. Pred posrežbo dodamo še sok limone. Postrežemo še toplo.