Pomarančevec (Citrus x sinensis) je citrus, ki spada v družino rutičevk. Je naravni hibrid med pomelom in mandarino. Njegovo ime v slovanskih jezikih izhaja iz staro-francoske besede pomme d'orenge.

Pomarančevec je zimzeleno drevo, ki zraste med 3 in 10 metrov, nekatere sorte pa lahko dosežejo tudi 15 m. Drevo ima zaokroženo, sferično, kompaktno krošnjo z pravilnimi vejami in poševnimi vejicami, ko je mlado. Lubje vej in debla je sivkasto do temno rjavo s trni. Listi so srednje veliki, ovalni ali ovalno-podolgovati, gladki, sijoči, na zgornji strani temno zeleni, spodaj pa nekoliko svetleje zeleni. Konice listov so koničaste, robovi pa so celi ali zelo rahlo nazobčani. Cvetovi se pojavljajo v majhnih grozdih ali posamezno, zanje je značilen sladek vonj. Plodovi so veliki od 6 do 10 cm, okrogli ali ovalni. Sestavljeni so iz zunanje lupine (lavedo, običajno rumene ali svetlo oranžne do rdečkaste barve, z izrazitimi majhnimi žlezami, ki vsebujejo eterično olje), notranje skorje (albedo, bela gobasta plast) in mesa ali pulpe (endokarp). Doba mirovanja dreves traja zgolj tri mesece, zato lahko drevo istočasno cveti in obrodi. Meso je sočno, rumene, oranžne ali svetlo do temno rdeče barve, sestavljeno iz 10 do 14 sočnih krhljev, ki so obdani z membrano. Lahko vsebujejo semena ali pa ne. Pomaranče predstavljajo več kot polovico svetovne proizvodnje citrusov.

Pomarančevci uspevajo v tropskem in subtropskem pasu s temperaturami med 15 in 29°C. Zahtevajo precejšnje količine sonca in vode. Običajno jih obirajo, ko so bledo oranžne barve. Prvi plodovi so zreli že v mesecu novembru ali decembru, medtem ko se zadnje plodove obere v maju. Življenjska doba skladiščenja pomaranč je odvisna od sorte, zrelosti, pogojev pred obiranjem in pogojev skladiščenja. Doma hranjene pomaranče se ohranijo približno en mesec.

Zanimivosti:
- v grškem mitu o vrtu z »zlatimi jabolki«, ki ga je varoval zmaj in nimfe, imenovane Hesperide, naj bi ta zlata jabolka predstavljale pomaranče.
- klementina je hibrid med sladko pomarančo in mandarino
- oranžna barva je dobila ime po pomaranči (oranži). Prva zabeležena uporaba imena barve v angleščini je bila leta 1512.


Okus pomaranče določa predvsem razmerje sladkorja in kislin v sadežu. Kot pri vseh citrusih se tudi pri pomaranči okusi kislost. Njen pH je med 2,9 in 4,0. 87% mesa pomaranče predstavlja voda. 100 g pomaranče ima okoli 40 kilo kalorij in vsebuje veliko vitamina C. Vsebuje bioaktivne snovi kot so flavonoidi in karotenoidi, ki ji dajejo značilno oranžno barvo, ter številne hlapne organske spojine (aldehidi, estri, terpeni…), ki dajejo pomaranči aromo.

Pomaranča


Preglednica: hranilna vrednost 100 g pomaranče

 

v 100 g pomaranče

% PDV*

Energija (kcal/kJ)

39/164

2

Beljakovine (g)

1

2

Ogljikovi hidrati (g)

8,3

3

Maščobe (g)

0,2

0

Sladkor (g)

8,2

9

Prehranske vlaknine (g)

1,6

5

Vitamin C (mg)

45

56

Folna kislina (µg)

29

15

Vitamin B6 (mg)

0,1

7

Vitamin K (µg)

3,8

5

Kalij (mg)

164

8

Baker (mg)

0,05

5

Kalcij (mg)

40

5

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze

Viri in dodatna literatura

  • Ashurst, P. R. (2016). Fruit Juices. Encyclopedia of Food and Health, 130–137. doi:10.1016/b978-0-12-384947-2.00334-2 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Forsyth, J. (2003). CITRUS FRUITS | Mandarins. Encyclopedia of Food Sciences and Nutrition, 1371–1378. doi:10.1016/b0-12-227055-x/01387-0 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Gmitter, F. G., Wu, G. A., Rokhsar, D. S., & Talon, M. (2020). The citrus genome. The Genus Citrus, 1–8. doi:10.1016/b978-0-12-812163-4.00001-2 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Hyman, C., Oranges, A Global History. Edible, ed. Andrew F. Smith. 2013: Reaktion Books Ltd. 1-151.
  • H. Harold Hume, Citrus Fruits and Their Culture. 2007: Read Books. 1-612.
  • Ladaniya, M. S. (2008). Commercial fresh citrus cultivars and producing countries. Citrus Fruit, 13–V. doi:10.1016/b978-012374130-1.50004-8 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Matheyambath, A. C., Padmanabhan, P., & Paliyath, G. (2016). Citrus Fruits. Encyclopedia of Food and Health, 136–140. doi:10.1016/b978-0-12-384947-2.00165-3 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Morton, J. (1987). Fruits of warm climates, Orange. 134–142.
  • Ollitrault, P., Curk, F., & Krueger, R. (2020). Citrus taxonomy. The Genus Citrus, 57–81. doi:10.1016/b978-0-12-812163-4.00004-8 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Rutaceae. (2006). Meyler’s Side Effects of Drugs: The International Encyclopedia of Adverse Drug Reactions and Interactions, 3087–3089. doi:10.1016/b0-44-451005-2/01144-x [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Sonneman, T., Lemon, A Global History. Edible, ed. Andrew F. Smith. 2012: Reaktion Books Ltd. 1-144.
  • Talon, Manuel; Caruso, Marco; Gmitter Jr., Fred G. (2020). The Genus Citrus. https://doi.org/10.1016/C2016-0-02375-6 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Xu, Q., Chen, L.-L., Ruan, X., Chen, D., Zhu, A., Chen, C., … Ruan, Y. (2012). The draft genome of sweet orange (Citrus sinensis). Nature Genetics, 45(1), 59–66. doi:10.1038/ng.2472 [datum dostopa: 1.2.2022]