Stročji fižol (Phaseolus vulgaris), znan tudi kot mladi fižol v stroku, je ena izmed varietet fižola, ki sodi med stročnice iz botanične družine metuljnic (Fabaceace). Od fižola za zrnje se razlikuje po tem, da pri stročjem fižolu uživamo strok in zrnje, v voščeni zrelosti, pa zrnje. Pobiramo ga še nezrelega, preden semena v stroku popolnoma dozorijo in je strok še sočen ter mesnat. Zaradi svoje nežne strukture, prijetnega okusa in bogate hranilne vrednosti je pogost in pomemben del uravnotežene prehrane.

Izvor stročjega fižola sta Srednja in Južna Amerika, od koder se je po odkritju Amerike razširil tudi v Evropo in druge dela sveta. Gojili sta ga že stari civilizaciji Majev in Aztekov. V letu 2023 je svetovna pridelava obsegala 23,5 milijonov ton. Največ ga pridelajo v Aziji in sicer kar 92% vseh količin, v Evropi pa približno 4%. Največja svetovna pridelovalka stročjega fižola je Kitajska, sledijo ji Indonezija, Indija in Turčija, v Evropi pa Španija, Italija in Belgija. Je toplotno zahtevna rastlina, ki dobro uspeva v območjih z zmerno toplim in toplim podnebjem, zato ga na vrtovih sejemo šele, ko mine nevarnost pozebe.

Rastlina ima glavno korenino slabo razvito v primerjavi s stranskimi koreninami, na katerih se oblikujejo majhni gomoljčki (noduli), v katerih so nitrifikacijske bakterije. Listi so trodelni, lahko različnih oblik, na primer srčasti, jajčasti, romboidni ali suličasti, njihova barva je lahko svetlo temno zelena. Cvetovi izraščajo iz nodijev, so dvospolni, bele, rumene, bledo rožnate, rdeče ali vijolične barve. Plod navadnega fižola je strok, ki se lahko razlikuje po obliki (od ravnih do rahlo ukrivljenih), velikosti in barvi (rumen, zelen ali pisan) ter prerezu (okrogel, ploščat ali ploščato okrogel. Običajno je dolg od 10 do 30 cm, lahko vsebuje niti ali pa je brez njih in navadno od 2 do 12 semen.

Varietete stročjega fižola

Glede na rast stročji fižol, tako kot ostale vrste fižola, delimo na nizek ali grmičast (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. nanus (L.) Aschers), srednje visok (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. intermedius), in visok ali vzpenjav (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. vulgaris).

Glede na barvo strokov lahko ločimo:

• zeleni stročji fižol, ki je najpogostejši,
• rumeni ali masleni stročji fižol,
• vijolični stročji fižol, ki pri kuhanju pogosto pozeleni.

Glede na obliko strokov pa ločimo:

• ploščati (široki), kot je na primer romski tip,
• okrogli (tanki), ki so nekoliko bolj nežni in hrustljavi.

Hranilna sestava

Stročji fižol ima nizko energijsko vrednost saj 100g vsebuje le približno 31 kcal (130kJ), kar je posledica predvsem visoke vsebnosti vode (91,8%). Med suho snovjo prevladujejo prehranske vlaknine, hkrati pa predstavlja pomemben vir vitaminov in mineralov. Posebej izstopa vsebnost vitamina K, ki je pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti in vitamina C, ki krepi imunski sistem. Prav tako je dober vir vitaminov skupine B, vključno s folno kislino, ki je pomembna za nosečnice in razvoj plodu. Med minerali prevladujeta predvsem molibden in mangan, ki sodelujeta pri presnovnih procesih in prispevata k zdravju kosti.

Preglednica: Hranilna vrednost na 100g stročjega fižola

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze

Uporaba

V nasprotju s fižolom za zrnje, se stročji fižol pobira, ko so stroki še mladi in mehki. Pri pridelavi je pomembna izbira sort, namenjenih pridelavi stročjega fižola, saj te praviloma ne razvijejo niti. Kljub temu lahko na pojav nitavosti vplivajo tudi okoljske razmere, zato je pravočasno pobiranje strokov ključnega pomena. Pred uporabo stročji fižol preberemo in odstranimo poškodovane stroke, temeljito operemo in odrežemo konec, kjer je bil strok priraščen, medtem ko repke lahko 'ohranimo'. Pred uživanjem je stročji fižol potrebno toplotno obdelati, na primer s kuhanjem.

V kulinariki stročji fižol najpogosteje kuhamo ali dušimo ter uporabljamo kot prilogo, sestavni del enolončnic, juh in solat. Pripravimo ga lahko na različne načine, kuhanega, zabeljenega s česnom in peteršiljem, v solatah z drugimi vrstami zelenjave ali kot dodatek mesnim in vegetarijanskim jedem. Zaradi nežnega okusa se dobro ujema z različnimi začimbami in živili, zato je vsestransko uporaben v vsakodnevni prehrani.

Skladiščenje

Stročji fižol lahko kratek čas skladiščimo pri temperaturah od 4 do 6 ˚C in relativni vlagi 80 do 90 %, kjer ostane svež do tedna dni. Stročji fižol izloča malo zorilnega plina (etilena), a je na etilen občutljiv, zato je priporočeno skladiščenje ločeno od drugih vrtnin in sadja, ki proizvajajo etilen, to so na primer jabolka, borovnice, krompir, mlada čebula, paradižnik in grah. Za še daljše shranjevanje pa je najbolj ustrezno konzerviranje ali blanširanje in zamrzovanje do enega leta. Shranjujemo ga v plastičnih vrečkah ali hermetično zaprtih posodah.

Zanimivosti

• Surov stročji fižol vsebuje za človeka strupeno beljakovino fazin, ki se s toplotno obdelavo razgradi. Zato je pred zaužitjem nujna toplotna obdelava.

• Vijolični stročji fižol med kuhanjem spremeni barvo, ker se antocianini, ki mu dajejo vijoličen odtenek, zaradi toplote razgradijo, do izraza pride zeleni pigment klorofil.

• Neuradni dan stročjega fižola v Ameriki praznujejo 6. januarja, na dan smrti znanstvenika Gregorja Mendla, ki je gojil in opazoval različne sorte stročjega fižola.

Recept

Enolončnica iz stročjega fižola, paradižnika in čičerike

Sestavine (2 porciji)

• 300 g stročjega fižola
• 1 skodelica kuhane čičerike
• 15 češnjevih paradižnikov
• 1 manjša rdeča čebula
• 2 žlici oljčnega olja
• sok ½ limone
• peteršilj
• sol in poper
• po želji 80 g bulgurja
• 400–500 ml vode ali zelenjavne jušne osnove

Priprava

Na oljčnem olju popražimo sesekljano čebulo. Dodamo narezan stročji fižol (surov ali zamrznjen), popražimo, solimo in zalijemo z vodo ali jušno osnovo. Kuhamo 10–15 minut. Dodamo čičeriko, prepolovljene paradižnike in po želji bulgur. Kuhamo še 10–12 minut, da se fižol in bulgur zmehčata. Na koncu vmešamo limonin sok, sesekljan peteršilj, sol in poper ter postrežemo toplo.

Video recept