Evropska borovnica (ang. bilberry), ki jo najdemo tudi v večini slovenskih gozdov, izvira iz Evrope in jo poimenujemo tudi gozdna borovnica, navadna borovnica ali črnica. Gozdna borovnica (Vaccinium myrtillus) je vrsta jagodičevja iz rodu Vaccinium. Raste v obliki majhnega, močno razvejanega grma, v višino do 40 cm. Najbolje raste v vlažnih gozdovih, na humoznih in kislih tleh. Rastišča se pojavljajo do 2.000 m nadmorske višine. Najdemo jih tudi na posekah, jasah in med redkim drevjem, kadar le imajo v tleh dovolj vlage. Borovnice cvetijo maja in junija, odvisno od nadmorske višine, in imajo drobne zelenkaste cvetove. Zreli plodovi so temnomodre barve, okrogle oblike v velikosti graha. Plod borovnice je užiten, prijetnega kiselkasto-sladkega okusa. Plodovi dozorevajo v mesecu juniju in juliju.

Zanimivost

Poznamo tudi belo gozdno borovnico, ki je precej redkejša in se v večini pojavlja le v posameznih gozdovih na Finskem.

Ameriška borovnica (Vaccinium cyanococcus, ang. blueberry) izvira iz Severne Amerike. Ker jo je mogoče gojiti in ni zahtevna za vzgojo, se je zelo razširila po svetu. Ameriške borovnice uspevajo na sončnih in zračnih legah, v zmerno toplem podnebju. So neobčutljive na nizke temperature, tudi ob spomladanski pozebi, običajno do škode ne pride, saj zacvetijo precej pozno, prav tako cvet ni posebej občutljiv do nekaj stopinj pod ničlo. Zahtevnost gojenja borovnic je povezana predvsem s prstjo, saj za rast in razvoj potrebuje zelo kisla (pH med 3,5 do 5), prav tako morajo biti tla zračna, odcedna in s humusom bogata. Priljubljenost ameriške borovnice gre predpisati že omenjenem okusu in visokim pridelkom.

Gozdne in ameriške borovnice ločimo po okusu, velikosti, obliki in prečnem prerezu plodov. Plodovi ameriške borovnice so znatno večji v primerjavi z gozdno, ob prerezu je meso bele barve, med tem ko je pri gozdni meso temno rdeče do vijolične zaradi višje vsebnosti antocianinov. Okus gozdnih borovnic je bistveno bolj intenziven v primerjavi z ameriškimi borovnicami.

Hranilna sestava borovnic

Borovnice so v približno 85% sestavljene iz vode, preostanek pa pretežno predstavljajo ogljikovi hidrati. Med ogljikovimi hidrati prevladujejo sladkorji, vsebujejo pa tudi kar nekaj prehranske vlaknine. Med mikrohranili najbolj izstopata vitamina C in K ter mineral mangan. Znane so tudi po visoki vsebnosti antioksidantov, predvsem antocianinov, ki imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Borovnice so med sadjem eden najbogatejših virov antocianinov. Ti poleg antioksidativnega delovanja borovnicam dajejo tudi barvo, ki niha od rdeče do modre in vijolične. Med zorenjem koncentracija antocianinov v sadežu močno raste, kar nam tudi omogoča, da ločimo med zrelim in nezrelim sadežem. Antocianini predstavljajo kar 60% vseh fenolnih snovi v zrelih borovnicah, zaradi česar pomembno prispevajo k pozitivnim vplivom borovnic na zdravje. Redno in zmerno uživanje borovnic naj bi, prav zaradi visoke vsebnosti antocianinov, prispevalo k zmanjšanju tveganja za razvoj nekaterih bolezni kot so srčno žilne bolezni in za izboljšanje ostrine vida.

Tabela: Hranina vrednost svežih borovnic

Uporaba in shranjevanje borovnic

Borovnice v trgovinah najpogosteje najdemo sveže, zamrznjene ali posušene. Pogosto se pojavijo tudi v obliki marmelad in sokov. Zaradi vedno več dokazov o njihovih pozitivnih učinkih na zdravje je na trgu možno najti tudi njihove ekstrakte, ki so na voljo v obliki prehranskih dopolnil.

Pri nakupu svežih borovnic, izbirajmo čvrste in suhe sadeže z gladko površino in rahlo srebrnim slojem. Velikost ni pokazatelj zrelosti, je pa ob tem bolj pomembna barva – borovnice naj bodo globoko modre do črne barve. Rdečkaste borovnice so nezrele in po obiranju ne dozorijo, zato je takšne borovnice najbolje uporabiti pri kuhi. Izogibamo se borovnicam, ki so videti mehke ali skrčene ali imajo kakršne koli znake plesni. Pri čiščenju je najbolje, da jih splahnemo pod tekočo vodo tik pred uživanjem, saj v nasprotnem primeru pospešimo nastanek gnilobe in plesni. Sveže borovnice shranjujemo v hladilniku v originalni embalaži ali drugi pokriti posodi ter jih pojemo najkasneje v 10 dneh od nakupa.

V večini živilskih trgovin so na voljo tudi že očiščene zamrznjene borovnice, ki so priročna rešitev kadar želimo borovnice uporabljati tudi izven sezone. Ker so borovnice zamrznjene zrele, ohranijo velik delež koristnih hranil. Pri izbiri zamrznjenih borovnic bodite pozorni, da borovnice v vrečki niso sprijete skupaj, temveč se jih da enostavno ločiti. To je namreč dober pokazatelj, da med skladiščenjem ni prihajalo do temperaturnih nihanj. Če borovnice zamrznete doma jih pred zamrzovanjem ne perite ali pa jih po pranju dobro osušite in šele nato zamrznite. V zmrzovalniku jih lahko hranite do 10 mesecev.

Ali veš?

• Srebrni sloj je na borovnicah naravno prisoten in jih ščiti pred zunanjimi dejavniki, zaradi česar pranje borovnic pred shranjevanje ni nujno potrebno, razen v primerih, če so plodovi onesnaženi z zemljo ali prahom, bolje da jih operemo tik pred uporabo;
• Suhe borovnice se že tradicionalno uporabljajo za zdravljenje akutnih, nespecifičnih drisk, pri čemer imajo učinek vsebovane čreslovine ali tanini;
• Vsako leto v sredini meseca julija v Sloveniji poteka tudi Praznik borovnic, v organizaciji občine Borovnica v bližini Ljubljane.
  
  

Recept: KORUZNE PRGE Z BOROVNICAMI

- 15 dag borovnic (lahko tudi zamrznjene)

- 2,5 dl mleka

- 15 dag koruznega zdroba

- 1 žlička masla

- po želji sladkor

- 2 jajci

- sol

- pomaka: 10 dag skute in 2 dl navadnega jogurta ali kislega mleka

Priprava: V slanem mleku skuhamo polento in po potrebi dodajamo vodo. Polenta ne sme biti preveč trda. Vmešamo maslo in sladkor. Proti koncu dodamo borovnice in ko se malce ohladi, še jajca. Dobro premešamo in vlijemo v modelčke in pečemo v pečici 10 – 15 minut na 160 stopinjah. Ohladimo in postrežemo s skutno jogurtovo pomako.

Recept: MAFINI Z BOROVNICAMI IN JABOLKI

12 dag pirine moke

8 dag ostre moke

8 dag sladkorja

3 žlice olja

1 jajce

1 žlica limoninega soka

1/2 dl mleka (po potrebi)

1 čajna žlička pecilnega praška

5 dag grobo sesekljanih orehov ali praženih lešnikov

1 srednje veliko jabolko

15 dag borovnic

Jabolko grobo naribamo. Stepemo jajce, olje, limonin sok in sladkor, dodaj mleko, moki pomešani s pecilnim praškom in grobo sesekljane orehe. Na koncu umešamo še naribano jabolko. Košarice damo v pekač za mafine. V vsako košarico damo 1 žličko testa in nekaj borovnic. Košarice napolnimo do 3/4 s preostalim testom in pečemo na 180 °C 15–20 minut.