Bučke (Cucurbita pepo L. subsp. pepo cv. group 'Zucchini') so ena izmed priljubljenih poletnih vrtnin v Sloveniji. Uvrščamo jih med enoletne rastline iz botanične družine bučevk (Cucurbitaceae), ki velja za eno najbolj raznolikih družin. Njeni najpomembnejši predstavniki so bučke in buče, kumare, lubenice in melone.

Bučke so poletna vrtnina, ki je v Sloveniji v času rastne sezone široko zastopana na njivah in vrtovih, saj so razmeroma nezahtevna kultura, primerna tudi za manj izkušene pridelovalce. Rastejo v zmerno toplih in subtropskih območjih, različne oblike plodov pa jim omogočajo prilagoditev na rastne razmere, v katerih rastejo. Bučke so del različnih kulinarik, pripisujejo jim tudi velik gospodarski pomen po vsem svetu. Slovenski pridelovalci gojijo predvsem: cukine, bučke patison, muškatne buče, njivske buče in oljne buče. Med njimi so najbolj razširjene vrtne bučke, t.i. cukini, ki jih zaznamuje cilindrična oblika ter marmorirana temno in svetlo zelena barva, lahko so tudi rumene ali skoraj bele.

Glavno obdobje pridelave bučk v Sloveniji je med junijem in septembrom, ko podnebne razmere omogočajo ugodno rast in reden pridelek. V tem času rastline intenzivno tvorijo plodove, ki se ob ugodnih razmerah razvijejo v 4 do 8 dneh, zato je potrebno pogosto obiranje. Na vsaki rastlini je mogoče pridelati približno 15 do 25 plodov, pri čemer se obiranje običajno prične 40 do 60 dni po setvi. Najbolje uspevajo v toplem in sončnem okolju ter na rodovitnih, dobro odcednih tleh. Zanje je značilna hitra rast, zato redno obiranje spodbuja nadaljnjo tvorjenje novih plodov. Plodove obiramo majhne, nedozorele in mehke, saj z rastjo in staranjem njihova kakovost upada, lupina pa postopoma otrdi. Plodovi najboljše kakovosti niso daljši od približno 16 cm in imajo pogosto še pritrjen cvet. Če plodovi ostanejo na rastlini predolgo, postanejo vlaknasti in izgubijo tehnološko ter senzorično kakovost. Med bučke z grmasto rastjo spadajo tudi patison bučke, ki tvorijo okrogle, nekoliko sploščene plodove z valovitim robom. Njihovo meso je bolj kompaktno, zato se v kulinariki pogosto pripravljajo ocvrte.

Hranilna sestava

Bučke vsebujejo visok delež vode, kar približno 95 %, zaradi česar imajo nizko energijsko vrednost. Vsebujejo tudi prehranske vlaknine ter nekatere vitamine in minerale. So vir vitamina A, vitamina E, vitamina C ter vitamina K. Bučke prav tako predstavljajo vir vitamina B9 (folne kisline), ki ima pomembno vlogo pri različnih bioloških procesih v telesu, kot so sinteza aminokislin, delitev celic, nastajanje krvi in delovanje imunskega sistema. So tudi vir molibdena in kalija, ki prispeva k uravnavanju krvnega tlaka in delovanju mišic. Bučke vsebujejo tudi druge bioaktivne snovi, kot so antioksidanti, ki pomagajo preprečevati poškodbe celic zaradi oksidativnega stresa.

Bucke

Preglednica: Hranilna vrednost v 100 g živila (surove bučke)

 

v 100 g surove bučke

% PDV*

Energija (kcal/kJ)

17/71

1%

Skupne maščobe (g)

0

0%

Nasičene maščobe

0

0%

Ogljikovi hidrati (g)

2,9

1%

Sladkorji (g)

2,5

3%

Prehranske vlaknine (g)

0,9

3%

Beljakovine (g)

1,2

2%

Vitamini in minerali

    

Vitamin A (µg)

128

16%

Vitamin E (mg)

1,1

9%

Vitamin K (µg)

11

15%

Vitamin C (mg)

11,3

14%

Vitamin B6 (mg)

0,1

8%

Vitamin B9 - folna kislina (µg)

36

18%

Kalij (mg)

290,3

15%

Molibden (µg)

12

24%

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze

Zanimivosti

  • Bučke izvirajo iz Severne Amerike, v Evropi pa jih gojimo že od 16. stoletja.
  • Sodijo med najstarejše plodovke na svetu, saj naj bi njihovo pridelovanje segalo v čas Majevskih civilizacij.
  • Tudi cvetovi bučk so užitni in se v kulinariki pripravljajo na različne načine, pogosto se jih pripravi nadevane, panirane in ocvrte, ali pa se uporabijo za pripravo juh. Cvetovi imajo blag okus, podoben mladim bučkam, in jih je mogoče uživati tudi surove.

Nasveti za uporabo

Bučke so vsestranska in priljubljena poletna vrtnina, ki jo odlikujejo enostavna pridelava, hitra priprava in široka uporabnost v kuhinji. Uporabimo jih lahko v različnih vrstah jedi, najpogostejši načini priprave vključujejo: pečenje v pečici, dušenje ali praženje, kuhanje v juhah in enolončnicah, uporaba v omakah, pitah in zavitkih. Užitne so tudi surove, na primer v solatah, vendar jih pogosto toplotno obdelamo, saj s tem poudarimo njihov okus. Zaradi blagega okusa se dobro kombinirajo z različnimi sestavinami, hkrati pa se lahko uporabijo tudi v sladicah.

Recept

Zajtrk - bučkina omleta

Sestavine

  • 2 srednje veliki bučki
  • 4 jajca
  • 2 žlici koruznega zdroba
  • 4 kosi sušenega paradižnika
  • pest sesekljanih svežih zelišč (peteršilj, melisa, meta, drobnjak, bazilika ali timijan)
  • 2 mladi čebulici ali šalotko
  • 2 žlici naribanega sira ali zrnatega sira
  • sol in poper
  • 1 žlica oljčnega olja

Priprava

Bučki grobo naribamo, ju rahlo posolimo ter pustimo počivati 5 minut, nato jih dobro ožamemo. V skledi razžvrkljamo jajca, jim dodamo sol, poper, sesekljana sveža zelišča, sesekljano mlado čebulico in koruzni zdrob. Premešamo in dodamo ožete bučke, drobno sesekljan sušen paradižnik in sir. V ponvi segrejemo oljčno olje ter zmes vlijemo v ponev in jo enakomerno razporedimo. Na srednje nizkem ognju pečemo približno 6–8 minut, obrnemo in zapečemo tudi na spodnji strani. Omleto lahko v ognjevarni posodi spečemo tudi v pečici, pri 200°C, 35 minut.

Video recept

 

Viri in dodatna literatura