Marelica (Prunus armeniaca) je priljubljen sadež, ki spada v skupino koščičastega sadja. Uvrščamo jo v rod Prunus, kamor sodijo tudi slive, breskve, češnje in mandlji. Izvira iz območja Azije, najverjetneje iz treh rodovnih središč – Kitajske; centralne Azije in Bližnjega vzhoda. Začetki gojenja segajo na Kitajsko, kjer so jih začeli gojiti že pred več kot 3.000 leti. V Evropo so se marelice preko trgovskih poti razširile šele po letu 1.400. Danes se največ marelic pridela na območju Sredozemlja, pri čemer je Turčija z okoli 28 % vseh pridelanih marelic na svetu vodilna pridelovalka.

Marelica je majhno do srednje veliko drevo, ki v nasadih običajno doseže višino do 4 metre, v naravi pa drevesa lahko zrastejo tudi do 15 metrov visoko. Zaradi kratkega obdobja mirovanja je med sadnimi vrstami zmerno toplega podnebnega pasu najbolj občutljiva na zmrzal. Večina sort dobro prenaša zimo, vendar pa cveti zelo zgodaj spomladi, ko je velika nevarnost pozeb. Zaradi tega je območje gojenja omejeno na lege, kjer je tveganje za spomladanske pozebe manjše (lege nagnjene proti severu ali severozahodu, kjer je možnost za zgodnje odganjanje spomladi manjša). V splošnem bolje prenaša sušo kot vlago, zato so najprimernejša območja za rast tista z nizko zračno vlago ter manjšimi količinami padavin.

Plodovi zorijo med začetkom junija in sredino avgusta, v odvisnosti od sorte. Glede na sorto se med seboj razlikujejo tudi po barvi, lahko so obarvane rumeno, oranžno ali rdeče. Sicer pa se osončeni deli marelice pogosto obarvajo rdeče. Glavni pigment v marelicah je beta-karoten, sledita beta-kriptoksantin in gama-karoten. Sodijo med hitro pokvarljivo sadje, na sobni temperaturi se pogosto obdržijo le 4 do 5 dni. Obstojnost lahko nekoliko podaljšamo s hranjenjem v hladilniku. Zaradi slabe obstojnosti svežih sadežev, se je po svetu zelo razširila tudi uporaba suhih marelic.

Sušenje marelic

Sušenje marelic lahko poteka tradicionalno na velikih ploščah, v naravnih pogojih osončenosti, brez dodatne obdelave. Pri takšnem sušenju sadeži porjavijo, zato se je z namenom ohranjanja barve in podaljšanja časa skladiščenja razširila, predvsem pri sušenju v sušilniku, obdelava z žveplom. Tradicionalna metoda sušenja ima kljub temu številne prednosti, saj je preprosta in stroškovno učinkovita. Poleg tega žveplov dioksid, ki se uporablja za obdelavo sadežev, povzroča alergijske reakcije pri nekaterih posameznikih. Med sodobnejšimi postopki sušenja je vse bolj razširjena tudi liofilizacija (sušenje z zamrzovanjem), ki omogoča odlično ohranjanje hranilnih vrednosti, barve in teksture sadeža.

Hranilne vrednosti

Marelice med minerali vsebujejo največ kalija in bakra. Med vitamini izstopata vitamin A in vitamin C. Vsebujejo številne bioaktivne spojine, kot so karotenoidi in fenolne spojine, ki v telesu delujejo antioksidativno. Suhe marelice vsebujejo visoko vsebnost prehranskih vlaknin ter nekaterih vitaminov in mineralov, kot so vitamin A, kalij, železo, baker in mangan. V primerjavi s svežimi marelicami imajo višjo energijsko vrednost, predvsem zaradi višje vsebnosti sladkorjev.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g marelic in suhih marelic

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP

Uporaba

So vsestransko uporabne za pripravo marmelad, kompotov, sokov, vina in omak. Marelična jedrca, ki jih najdemo v koščici po okusu spominjajo na mandlje. Ločimo jih na sladke in grenke vrste, okus pogojuje vsebnost amigdalina. Ta se v telesu pretvarja v cianid, ki je strupen, jedrcem pa daje grenak priokus. Zaradi tega se za neposredno uživanje uporabljajo predvsem sladka jedrca, medtem ko se grenka uporabljajo v predelavi. Vendar je potrebno tudi uživanje sladkih jedrc zelo omejiti.

Zanimivosti

• Sorte marelic so se skozi čas prilagodile različnim podnebnim razmeram. Tako v nekaterih predelih Indije drevesa marelic uspevajo na 6.000 m nadmorske višine in lahko prenesejo temperature do – 35 °C.
• Olje iz mareličnih koščic je dragoceno v parfumeriji, kozmetiki in farmacevtskih izdelkih zaradi njegovega hitrega vpijanja in je primerno tudi za občutljivo kožo.
• Latinsko ime armeniaca so marelice dobile zaradi zmotnega prepričanja, da izvirajo iz območja Armenije, kjer so jih zaradi dolge tradicije gojenja pogosto povezovali z njihovim izvorom.

Recepti

Pečene marelice z jogurtom

Sestavine (2 porciji)

• sveže marelice
• sveži timijan
• med
• grški jogurt
• malo limonine lupinice
• mandlji

Priprava

Marelice razpolovimo in odstranimo koščice. Položimo jih na pekač (prerezana stran navzgor) in dodamo timijan. Pečemo ~15 min na 180 °C, da se zmehčajo in rahlo karamelizirajo. Postrežemo na jogurtu in dodamo limonino lupinico in sesekljane mandlje.

Video recept

Kosmiči z marelicami in pistacijami

Sestavine (1 porcija)

• 30 g ovsenih kosmičev
• 1 marelica
• 120 ml mleka ali rastlinskega napitka
• 1/4 čajne žličke medu
• 15 g sesekljanih pistacij

Priprava

Najprej marelico narežemo na manjše koščke in sesekljamo pistacije. V posodo s pokrovom ali kozarec enakomerno razporedimo ovsene kosmiče in marelico. Mešanico prelijemo z mlekom oziroma rastlinskim napitkom po izbiri. Na vrhu dodamo med in posujemo s sesekljanimi pistacijami. Pripravljeno čez noč pustimo v hladilniku.