Grozdje je plod vinske trte iz rodu Vitis, ki obsega približno 60 vrst. Raste na trti, ki je vzpenjavka, se razrašča, v nasadih ob opori, v naravi pa po drevju in grmovju ter sodi med sadno drevje z najdaljšo življenjsko dobo, saj so nekatere trte stare več 100 let. V vinogradih se z rezanjem uravnava rast, rodnost in kakovost grozdja. Vinska trta za rast potrebuje polno sončno svetlobo in dobro odcedno zemljo, občutljiva je na pozebo.

Gojenje grozdja je staro skoraj toliko kot civilizacija. Podrobnosti o pridelavi tako grozdja kot vina so zapisane že v hieroglifih iz 2.400 let pred našim štetjem. Vojaki in potujoči trgovci pa so trto prenašali iz kraja v kraj ter spoznavali kje vinska trta dobro uspeva in rodi in tako širili tudi število vrst in zvrsti trte. Tako sodi danes gojenje vinske trte med najbolj zastopane panoge na svetu. Obstaja več kot 8.000 sort grozdja.

Grozdje raste v grozdih, ki jih sestavljajo okrogle ali eliptične jagode, ki so lahko brez semen ali pa vsebujejo semena. Glede na vrste obstajajo velike razlike v velikosti in obliki grozdov, kot tudi razlike v obliki, velikosti in barvi jagod. Večji del jagode predstavlja meso jagode (86-90 %), ki ga obdaja jagodna kožica (10 %), vsebuje pa tudi semena - pečke (3-4 %, nekatere 0%). Kožica grozdne jagode je prekrita z voščenim poprhom, ki jo ščiti pred poškodbami in škodljivci obenem pa deluje kot pregrada, ki preprečuje, da bi se jagoda izsušila. Grozdje uživamo sveže ali v obliki predelanih proizvodov, vključno z marmelado, sokom, želejem, vinom, rozinami in kisom. Pečka vsebuje veliko olj in tanina, zato se olje groznih pečk uporablja tako v kulinariki kot tudi v kozmetični industriji.

Razlog za široko paleto predelanih proizvodov je hitra pokvarljivost grozdja. Po pridelanih količinah sodi grozdje v sam vrh v primerjavi z drugim sadjem, vendar se ga le tretjina porabi kot sveže, približno 50-75 % se ga predela v vino, iz preostalega pa se pridobijo rozine ali grozdni sok. Namizno grozdje je, v primerjavi z grozdjem za predelavo v vino, običajno večje, brez semen, ima tanjšo kožico, čvrstejše in hrustljavo meso ter je slajšega okusa. Grozdje za predelavo v vino je manjše, je bolj trpkega okusa, k čemur prispeva debelejša kožica in pečke. Prav tako vsebuje več sladkorja, kar je pomembno pri proizvodnji vina.

Hranilna sestava

Grozdje je v večinskem delu sestavljeno iz vode (82%), ogljikovih hidratov ter manjše količine beljakovin in maščob. Grozdje vsebuje sladkor (glukozo in fruktozo), katerega količina variira, v odvisnosti od sorte, okoljskih dejavnikov in zrelosti. Barvo grozdja pogojuje stopnja zrelosti in vsebovani polifenoli. Na primer rdeče grozdje vsebuje več antocianinov kot zeleno, zato je običajno modro vijolične barve.

Vsebnost vitaminov in mineralov v grozdju se lahko razlikuje glede na sorto, okoljske dejavnike in zrelost. Je vir vitamina K, med minerali pa vsebuje največ bakra in kalija. Velja opozoriti, da vsebuje veliko naravnih sladkorjev, zato ga je potrebno uživati zmerno, kot del uravnotežene prehrane.

Preglednica: hranilna vrednost v 100 g grozdja

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze

Rozine

Rozine so posušeno grozdje, z vsebnostjo vlage približno 15 %. Antični Grki so jih uporabljali kot prigrizek, sladico in tudi kot začimbo. Rozine se pridobivajo z dehidracijo grozdja, kar omogoča daljši rok uporabnosti v primerjavi s svežim grozdjem. Uporabljata se predvsem dve metodi in sicer:

• sušenje na soncu, ki poteka tako, da se grozdje razporedi v tankem sloju in se ga neposredno izpostavi soncu. Postopek lahko traja 2-3 tedne;
• pri sušenju z vročim zrakom v sušilniku, pa se grozdje postavi v dehidracijski tunel za vsaj 24 ur z nadzorovano temperaturo (>70 °C). Rozine so vir fosforja, železa, mangana in molibdena, bogate pa so z bakrom in kalijem.

Suho sadje, kamor sodijo rozine, je lahko hranilen in priročen prigrizek, vendar se je potrebno zavedati, da mu je bila, v primerjavi s svežim sadjem, odvzeta voda, kar posledično pomeni, da ima suho sadje višjo vsebnost hranil in prehranskih vlaknin, po drugi strani pa tudi višjo kalorično vrednost, običajno na račun višje vsebnosti naravno prisotnih sladkorjev. V nekaterih primerih je lahko sladkor dodan tudi med postopkom sušenja. Zato je pomembno, da pri izbiri suhega sadja pazimo na velikost porcije in izbiramo suho sadje, ki mu ni bil dodan sladkor, kar lahko preberemo na označbi izdelka, med sestavinami.

Preglednica: hranilna vrednost v 100 g rozin

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze

Recept

Solata z grozdjem in sirom

Sestavine (1 porcija)

• 2 skodelici svežega grozdja
• pest mlade špinače
• 50–80 g sira (feta, kozji sir ali manj masten sir po izbiri)
• pest orehov
• skodelica kuhane kvinoje
• 2 žlici oljčnega olja
• 1 žlica limoninega soka
• 1 čajna žlička medu
• sol, poper

Priprava

Grozdje prerežemo na polovice. Orehe na hitro popražimo na suhi ponvi (1–2 minuti). V skledi zmešamo špinačo, grozdje in kuhano kvinojo. Dodamo nadrobljen sir in orehe. Zmešamo sestavine za preliv in prelijemo po solati. Rahlo premešamo.