Por (Allium porrum L.) je priljubljena zelenjava z nežnim okusom po čebuli. Uvrščamo ga v družino lukovk (Liliaceae). Poleg pora so med lukovkami pri nas priljubljeni tudi čebula, česen, šalotka, čemaž in drobnjak.
Gojene vrste pora izvirajo iz divjih vrst, ki večinoma rastejo na goratih območjih osrednje Azije, nekatere pa so razširjene tudi v sredozemskih državah, od Portugalske do zahodnega Irana. Por sicer uspeva v hladnem in zmerno hladnem podnebju, saj je precej odporen na nizke temperature. Kot vrtnino so ga gojili že v Egiptu, približno 2.500 let pred našim štetjem. Za eno pomembnejših vrst zelenjave je veljal v antični Grčiji in Rimu, od koder se je razširil po celotni Evropi. Danes največ pora pridelajo v Indoneziji.
Por se od drugih čebulnic razlikuje po dolgih, širokih in mesnatih listih, ki so tesno stisnjeni in razpotegnjeni v listnih nožnicah, ki so videti kot steblo, vendar govorimo o 'lažnem steblu'. Njegovo pravo steblo je kratko in okroglo. Nadzemni del rastline je običajno sinje zelene, podzemni del pa bele barve. Korenine pora so šopaste in zrastejo do 20 cm globoko. V prehranske namene uporabljamo omesenele liste oz. lažno steblo pora. Sorte se med seboj razlikujejo po barvi listov (od rumeno-zelene do temno modro-zelene), debelini, upognjenosti in kotu listov ter debelini voščene prevleke. Nekatere sorte pora imajo lažno steblo ob koreninah rahlo odebeljeno, vendar pa se čebula zelo redko oblikuje. Obdelava pora, kot so obdelava po pobiranju, shranjevanje, rezanje, toplotna obdelava in fermentacija, pomembno vplivajo na njegovo hranilno sestavo in vsebnost biološko aktivnih spojin.
Hranilna sestava
Por je živilo z nizko energijsko vrednostjo (100 g svežega pora vsebuje 45 kcal). Ima ugodno prehransko sestavo, saj vsebuje veliko prehranskih vlaknin in različnih organskih kislin, kot sta askorbinska kislina (vitamin C) ter jabolčna kislina. Vsebuje tudi številne bioaktivne kot so polifenoli, saponini, β-karoten in tokoferoli za katere je značilno antioksidativno delovanje.
Preglednica: hranilna vrednost v 100 g pora
v 100 g pora |
% PDV* |
|
Energijska vrednost (kcal/kJ) |
45 / 189 |
2 % |
Beljakovine (g) |
2,1 |
4 % |
Ogljikovi hidrati (g) |
8,7 |
3 % |
Maščobe (g) |
0,17 |
0 % |
Sladkor (g) |
3,1 |
3 % |
Prehranske vlaknine (g) |
3,7 |
9 % |
Vitamin A (µg) |
123 |
15 % |
Vitamin K (µg) |
47 |
63 % |
Vitamin C (mg) |
14,7 |
18 % |
Vitamin B6 (mg) |
0,26 |
19 % |
Folna kislina (µg) |
103 |
52 % |
Kalij (mg) |
410 |
21 % |
Mangan (mg) |
0,19 |
10 % |
Krom (µg) |
5,1 |
13 % |
Molibden (µg) |
23 |
46 % |
*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze
Skladiščenje
Na kakovost skladiščenja pora, poleg razmer, vpliva tudi količina voska na površini listov. Med skladiščenjem se masa pora postopoma zmanjšuje, zaradi izgube vlage. V hladilniku svežino ohranja do dveh tednov, izgubo vlage lahko omejimo tako, da ga zavijemo v plastično folijo. Por sicer lahko skladiščimo do 4 mesece, odvisno od razmer skladiščenja. Optimalna temperatura za daljše skladiščenje pora je od -1 do 0 °C, prenizke temperature pa za por niso ustrezne, saj se poškodbe tkiva zaradi zmrzovanja lahko pojavijo že pri -2 °C.
Uporaba
Por lahko uživamo svež ali kuhan. Por se najpogosteje uporablja v juhah in enolončnicah, dodajamo ga lahko tudi v solate, rižote, pečene jedi in pri pripravi raznih vrst pit. V posušeni obliki pa je primeren za začinjanje jedi za izboljšanje okusa in vonja.
Zanimivosti
- Rimski cesar Neron je vsakodnevno užival por, da bi si okrepil glas; prav tako je močan glas uživanju pora pripisoval tudi je grški filozof, Aristotel.
- V Walesu por velja za nacionalni simbol, po legendi naj bi valižanski vojaki por med bitkami nosili na svojih čeladah, da bi se ločili od sovražnikov. Danes Valižani še vedno nosijo por na dan svetega Davida (1. marca).
- V preteklosti so verjeli, da uživanje pora daje moč med bitko.
- V številnih državah se uporablja v tradicionalni medicini kot zelišče (tradicionalna kitajska medicina, tradicionalna indijska medicina itd.).
Recept
Porova juha s krompirjem
Sestavine
- 1 por
- 1 krompir
- 1 čebula
- 750 ml jušne osnove ali vode
- 50 ml sladke smetane
- sol, poper
- olivno olje ali maslo
Priprava
V posodi segrejemo olivno olje ali maslo. Dodamo na manjše rezine narezano čebulo, por in krompir. Pražimo približno 5 minut, nato zalijemo z vodo ali jušno osnovo in pokrito kuhamo približno 15-20 minut (toliko da se krompir zmehča). Ko je juha kuhana jo s paličnim mešalnikom zmiksamo. Na koncu dodamo še sol in poper ter sladko smetano.
Viri in dodatna literatura
- Abirami S., Monika N. (2018). Allium porrum: A review. World Journal of Pharmaceutical and Life Sciences, 4(3): 28-40
- Ahamad S., Kumar A., Bihari C., Kumar M., Kumar Choupdar G., Menaka M., Saurabh V., Chapter 10 - Advances production technology of leek, Bihari C. Editor. 2024, p. 119-134
- Jeraša M. 2016. Vrednotenje nekaterih gospodarsko pomembnih lastnosti pora (Allium porrum L.) v odvisnosti od načina zastiranja tal, diplomsko delo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
- Prashant A. S., Sayed M. R., Chavan B., Syed I. R., Swapnil P., Mushtaq R., Leek (Allium ampeloprasum L.), Antioxidants in vegetables and nuts-properties and health benefits. Nayik G. A., Gull, A., 2010, Singapore: Springer. pp. 309-325
- Shahrajabian, M. H., Shahrajabian, N., Sun, W. (2023). The Health Benefits and Edible Properties of Leek. Presented at the 4th International Electronic Conference on Foods (Vol. 15, p. 30)
- Xie, T., Wu, Q., Lu, H., Hu, Z., Luo, Y., Chu, Z., & Luo, F. (2023). Functional Perspective of Leeks: Active Components, Health Benefits and Action Mechanisms. Foods, 12(17): 3225