Poimenovanje sladkega krompirja izvira iz angleškega govornega področja (»sweet potato«). Sladki krompir (Ipomoea batatas) uvrščamo v družino slakovk (Convolvulaceae). Kljub podobnosti, ni v sorodu z navadnim krompirjem (Solanum tuberosum).

Uporabljamo podzemne koreninske gomolje, ki so lahko različnih barv: rumeni, vijolični, oranžni, beli... Glede na barvo gomoljev se le ti lahko nekoliko razlikujejo v vsebnosti mineralov, vitaminov, ogljikovih hidratov ter antioksidantov. Posamezna rastlina ima približno osem do deset gomoljev. Gomolji so nekoliko podolgovate oblike, na sredini so najdebelejši, na konceh pa zoženi. Končna masa enega gomolja lahko doseže tudi en kilogram. Sladki krompir najbolje uspeva v tropskih in subtropskih predelih. Dobro uspeva na toplih in vlažnih območjih, zahteva veliko sonca in je občutljiva na mraz. Za rast sladkega krompirja so primerna lahka tla, dobro odcedna in zračna ter ne preveč založena z organskimi gnojili. Pomembna je optimalna preskrba z vodo tekom rasti, ko dozoreva, pa ne potrebuje veliko vlage.

Sestava sladkega krompirja spominja na navadni krompir, z izjemo visoke vsebnosti vitamina A oz. beta-karotenov, ki dajejo gomoljem značilno oranžno barvo. Sladki krompir v 100 g vsebuje kar približno 50% priporočenega dnevnega vnosa vitamina A, ki je pomemben za ohranjanje vida, zdravje kože in sluznic ter delovanje imunskega sistema. V primerjavi z navadnim krompirjem sicer vsebuje več vitamina C, prehranskih vlaknin ter sladkorjev in nekoliko manj bakra. Primerjavo hranilne vrednosti med navadnim in sladkim krompirjem si lahko pogledaš tukaj.

Sladki krompir

V primerjavi z navadim krompirjem ima sladki krompir nižji glikemični indeks. Glikemični indeks podaja informacijo, kako hitro se neko ogljikohidratno živilo v telesu razgradi do glukoze in s tem povzroči porast glukoze v krvi. Kuhan sladki krompir ima glikemični indeks 44, medtem ko ima kuhan bel krompir 66. Pri pečem sladkem in navadnem krompirju pa sta si glikemična indeksa zelo podoba. Tukaj je potrebno poudariti, da se glikemični indeksi znotraj ene vrste precej razlikujejo glede na način toplotne obdelave in dodajanje maščob.

Sladki krompir je v slovenski javnosti slabo poznana kultura. Ljudje ga predvsem poznajo kot okrasno rastlino, v zadnjem času pa se vse pogosteje uporablja v kulinariki. Uporabljamo gomolje, za razliko od navadnega krompirja pa tudi mlade liste. Evropejci sladkobnemu okusu sladkega krompirja nismo najbolj naklonjeni. Pred pripravo je potrebno gomolje dobro oprati in skrtačiti, lahko jih pripravljamo neolupljene, lahko pa gomolje tudi olupimo. Pripravimo tako, da jih skuhamo ali spečemo, lahko iz njih naredimo čips, moko, žgance, škrob ali pa jih pripravimo v sladicah. Mlade liste uporabimo sveže v solati ali pa jih skuhamo podobno kot špinačo.

Zanimivost

V Ameriki sladki krompir tudi pražijo v glazuri iz masla in rjavega sladkorja ter pomarančnega soka. Iz sladkega krompirja pripravljajo tudi pikantne pudinge ali ga kandirajo. Liste pa uporabljajo kot špinačo.

 

Jesenska solata s sladkim krompirjem

Potrebujemo:

  • manjši gomolj sladkega krompirja
  • 100g ajdove kaše
  • pest orehov
  • manjše jabolko
  • korenček
  • pest čičerike
  • med
  • gorčico
  • kis
  • sol in poper

Navodila za pripravo:

Sladki krompir spečemo v pečici, medtem skuhamo ajdovo kašo in čičeriko, ki smo jo prejšnji večer namočili (konzervirane ni potrebno kuhati). Jabolko narežemo na majhne kocke, korenček pa z lupilcem za nož nalupimo na tanke lističe in ju damo v skledo za solato. Dodamo še ohlajen sladek krompir, ajdovo kašo ter čičeriko. Za preliv zmešamo žličko gorčice, olivnega olja, kisa in meda, dodamo še sol in poper ter prelijemo solato in jo dobro premešamo. Na koncu še sesekljamo pest orehov in posujemo po solati.

Viri in dodatna literatura

  • Demšar K. 2015. Vpliv gojitvenega substrata na pridelek in prehransko vrednost sladkega krompirja. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 49 str.
  • Dešar J. 2014. Rast in pridelek sladkega krompirja (Ipomoea batatas L.), gojenega na Gorenjskem. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 33 str.
  • Fiona S. Atkinson, Kaye Foster-Powell, Jennie C. Brand-Miller; International Tables of Glycemic Index and Glycemic Load Values: 2008. Diabetes Care 1 December 2008; 31 (12): 2281–2283. https://doi.org/10.2337/dc08-1239
  • Jerina R. 2013. Analiza morfoloških lastnosti novih ekotipov sladkega krompirja (Ipomoea batatas L.) s CIP deskriptorji. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 37 str.
  • Kocjan Ačko D., Goljat A. 2005. Krompir. Ljubljana: Kmečki glas, 157 str.
  • Košir T. 2010. Irska lakota kot posledica krompirjeve plesni (Phytophthora infestans). Diplomski projekt, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 16 str.
  • Pušnik D. Primerjava rasti in pridelka zgodnjega krompirja (Solanum tuberosum L.) gojenega v rastnih substratih in v zemlji. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 38 str.
  • Vrhovnik J. 2018. Biokemijske lastnosti listov in gomoljev izbranih sort sladkega krompirja (Ipomoea batatas L.). Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 61 str.