Vsako leto 7. aprila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) proslavi obletnico svoje ustanovitve s svetovnim dnevom zdravja. Letošnji dan bo še zlasti poseben, saj SZO obeležuje svojo 75. obletnico in, s sloganom »Zdravje za vse«, začenja enoletno kampanjo, v kateri bodo moči združile države članice, partnerske organizacije in javnost.
Ob 75. obletnici SZO se svet ponovno sooča z zdravstveno, gospodarsko, energetsko, prehransko in podnebno krizo. Te krize povzročajo negotovost v državah, institucijah in pri posameznikih. Dosežki na področju javnega zdravja v zadnjih sedmih desetletjih, ki so izboljšali zdravje, blaginjo in kakovost življenja ljudi po vsem svetu, so dobro znani: izkoreninjenje bolezni črnih koz, odprava ali skorajšnja odprava petih tropskih bolezni, skoraj univerzalno cepljenje otrok, zmanjšanje števila primerov otroške paralize za 99 %, vodilna vloga pri prvem cepivu proti malariji, razvoj novih pristopov za nadzor tuberkuloze, zagotavljanje dostopa do varne vode več milijardam ljudi in drugo.
Osrednja tema
Letošnja osrednja tema Svetovnega dneva zdravja je program SZO »Zdrava mesta«, ki ustvarja priložnosti za bolj zdrava, močnejša in pravičnejša mesta oz. življenjska okolja.
Zdrava mesta so dolgoročni mednarodni program SZO. Gre za globalno gibanje, ki postavlja zdravje visoko na socialno, ekonomsko in politično agendo lokalnih skupnosti. V evropsko mrežo zdravih mest je vključenih več kot 1300 občin, kar predstavlja 165 milijonov ljudi. Slovenija je v program vključena že več kot tri desetletja. V slovensko mrežo Zdravih mest je trenutno vključenih 51 občin. Ena temeljnih nalog slovenske mreže Zdravih mest je zagotavljanje izvajanja zdravstvene in okoljevarstvene politike. Pomembno načelo je krepitev medsektorskega sodelovanja in prenosa znanj ter izkušenj. Za zmanjševanje zdravstvenih tveganj in krepitve kakovosti življenja so na voljo različni ukrepi. Pri tem ima veliko vlogo zaveza občin članic, da z medsektorskim sodelovanjem poleg zdravstvene uveljavlja tudi okoljevarstveno politiko v korist svojih občank in občanov.
Prehrana in zdravje
Čeprav prehrana ni v ospredju letošnje obeležitve Svetovnega dneva zdravja, ne smemo pozabiti na njeno pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja.
Prehrana je ključni del človekovega zdravja in razvoja. Ustrezna prehrana je povezana z boljšim zdravjem dojenčkov, otrok in mater, močnejšim imunskim sistemom, varnejšo nosečnostjo in porodom, manjšim tveganjem za nenalezljive bolezni (kot so sladkorna bolezen in bolezni srca in ožilja) ter daljšo življenjsko dobo. Vpliva tudi na naše kognitivne sposobnosti in produktivnost. Dandanes se svetovno gledano soočamo z več tipi podhranjenosti, ki razvojno, gospodarsko, socialno in zdravstveno bremenijo posameznike, skupnosti in države.
SZO se na področju prehrane zato osredotoča na:
- zmanjševanje deleža otrok, ki zaradi nezadostne/neustrezne prehrane zaostajajo v razvoju ali imajo prenizko telesno maso
- zmanjševanje umrljivosti otrok, kot posledica podhranjenosti
- zmanjševanje anemije, ki najpogosteje prizadane otroke in ženske v rodni dobi
- zmanjševanje prekomerne telesne mase tako pri odraslih kot pri otrocih
- spodbujanje izključnega dojenja do 6 meseca starosti dojenčka
- zmanjševanje dnevnega vnosa soli na < 5 g
Viri in dodatna literatura
- NIJZ. 2023. Svetovni dan zdravja 2023 – Zdravje za vse. Dostopno na: https://nijz.si/objave/svetovni-dan-zdravja-2023-zdravje-za-vse/
- Svetovna zdravstvena organizacija. 2023. 75 years of improving public health. Dostopno na: https://www.who.int/campaigns/75-years-of-improving-public-health
- Svetovna zdravstvena organizacija. Nutrition. Dostopno na: https://www.who.int/health-topics/nutrition