Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju SZO, angl. WHO) je na osnovi sistematičnega pregleda razpoložljivih znanstvenih dokazov izdala nova priporočila, v katerih odsvetujejo uporabo intenzivnih sladil (non-sugar sweeteners) za dolgoročno uravnavanje telesne mase. Sistematični pregled dokazov z meta-analizo je pokazal, da uporaba intenzivnih sladil ne prinaša dolgoročnih koristi pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih. Medtem ko zamenjava sladkorjev z intenzivnimi sladili sicer na kratek rok lahko pomaga pri zmanjševanja telesne mase, pa dolgotrajna uporaba intenzivnih sladil lahko povzroči možne neželene učinke, kot je povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in splošno umrljivost pri odraslih.

Dr. Francesco Branca, direktor SZO za področje prehrane in varnosti hrane: »Zamenjava prostih sladkorjev z intenzivnimi sladili dolgoročno ne prispeva k nadzoru telesne mase. Razmišljati moramo o drugih pristopih za zmanjševanje vnosa prostih sladkorjev, kot je uživanje hrane z naravno prisotnimi sladkorji, kot so sadje, nesladkana hrana in pijača. Intenzivna sladila nimajo hranilne vrednosti in niso esencialni del naše prehrane. Cilj za izboljšanje zdravja populacije bi zato moral biti privajanje na manj sladek okus hrane in pijač, s čimer bi morali začeti že v zgodnjem otroštvu.«

Priporočila veljajo za celotno populacijo, z izjemo posameznikov z že obstoječo sladkorno boleznijo. Nanašajo se na vsa sintetična, pa tudi naravno prisotna in modificirana intenzivna sladila, ki jih ne vključujemo med sladkorje in so prisotna v predelanih živilih in pijačah ali pa se prodajajo kot samostojna sladila za dodajanje živilom in pijačam s strani potrošnikov. Pogosta sladila, katerih dolgotrajno uporabo priporočila odsvetujejo, so acesulfam K, aspartam, advantam, ciklamati, neotam, saharini, sukraloza, stevija in derivati stevije (steviol glikozidi).

Priporočila temeljijo na dokazih, ki nakazujejo, da so lahko neželeni učinki na zdravje povezani z navado uporabe intenzivnih sladil, ne glede na to, katero intenzivno sladilo se uporablja – to pomeni, da intenzivna sladila obravnavajo kot skupino in ne kot posamezno sladilo. Znano je, da so intenzivna sladila zelo raznolika skupina spojin, z različnimi tehnološkimi lastnostmi, intenziteto sladkosti in fiziološkimi učinki pri ljudeh, vendar trenutni dokazi ne omogočajo razlikovanja.

Priporočila se ne nanašajo na nizkokalorična sladila t.i. sladkorne alkohole oz. poliole (kot na primer sorbitol, ksilitol idr.), ki so derivati sladkorja in jih presnovimo, zaradi česar predstavljajo tudi manjši vir energije. Prav tako se priporočila ne nanašajo na uporabo intenzivnih sladil v zdravilih in izdelkih za osebno nego in higieno (npr. v zobnih pastah). Opozoriti velja še, da SZO v pregledu literature opozarja na metodološke razlike dostopnih znanstvenih podatkov in zelo zapletene vzorce uporabe intenzivnih sladil pri prebivalcih, zaradi česar so stopnjo priporočila označili kot pogojno. V priporočilih poudarjajo, da je potrebno prizadevanja za zmanjšanje vnosa prostih sladkorjev izvajati v okviru doseganja in vzdrževanja zdrave uravnotežene prehrane. Ker se prosti sladkorji pogosto nahajajo v visoko predelani hrani in pijačah s slabšim prehranskim profilom, preprosta zamenjava prostih sladkorjev z intenzivnimi sladili ne pomeni, da smo s tem izboljšali kakovost prehrane. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dodajajo: »Skoraj vsak četrti otrok v Evropi je debel ali ima prekomerno telesno maso, eden od razlogov za to je nezdrava prehrana. Intenzivna sladila niso zdrava izbira in niso del priporočil zdravega prehranjevanja.« Alternativa izdelkom z visoko vsebnostjo prostih sladkorjev bi zato morala biti nesladkana živila in živila z naravno prisotnimi sladkorji.

Objavljena priporočila SZO so del nabora obstoječih in prihajajočih priporočil o zdravi prehrani, katerih cilj je vzpostaviti vseživljenjske zdrave prehranjevalne navade, izboljšati kakovost prehrane in zmanjšati dejavnike tveganja za nenalezljive bolezni po vsem svetu.

Uporaba sladil v Sloveniji

Še posebej pri otrocih in mladostnikih pomemben delež k skupnemu dnevnemu vnosu sladkorjev prispevajo pijače, kjer je pogosta tudi uporaba intenzivnih sladil. Trende na tem področju so že pred časom preučevali na Inštitutu za nutricionistiko, kjer so v raziskavo zajeli več tisoč pijač, ki so se tržile med letoma 2017 in 2020. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Medtem ko so iz nekaterih drugih razvitih držav zadnja leta poročali o precejšnjem povečanju uporabe sladil v brezalkoholnih pijačah, je bil do nedavnega ta trend v Sloveniji zmeren. Bistveno spremembo smo opazili v letu 2020, ko se je delež pijač s sladili povečal za 53%, v posameznih skupinah pijač - npr. energijskih pijačah – pa celo do 144%. Podobne trende kažejo tudi prodajni podatki. V letu 2020 je sladila vsebovalo približno 20% razpoložljivih brezalkoholnih pijač, najpogosteje v podskupinah energijskih pijač (41%) in napitkov za športnike (68%). Ob vse večji ponudbi pijač s sladili se postopoma zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, ki sicer še vedno predstavljajo več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač.«

Na Inštitutu za nutricionistiko sicer spremljajo sestavo živil v Sloveniji že vse od leta 2011. Vzorec omenjene raziskave je vključeval osvežilne brezalkoholne pijače, nektarje, sokove in energijske ter športne pijače. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: »Če smo leta 2019 opažali bistvene spremembe v sestavi energijskih pijač, so se leta 2020 zgodili tudi bistveni premiki v sestavi osvežilnih brezalkoholnih pijač. Delež izdelkov s sladili se je v tej podskupini opazno povečal na 27%. Najpogosteje uporabljena intenzivna sladila v pijačah v Sloveniji so bila so acesulfam K, sukraloza in aspartam.«

Nasvet za prebivalce

V Sloveniji je bil že pred leti sprejet Nacionalni programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, katerega cilj je med drugim povečati ponudbo prehransko ustreznejših in preoblikovanih živilskih izdelkov. Program posebej izpostavlja pomen preoblikovanja živil in zniževanja vsebnosti tako sladkorja kot sladil, ter s tem postopno privajanje prebivalcev na manj sladek okus. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacija potrjuje aktualnost nacionalnih priporočil, saj na dolgi rok ni smotrno spodbujati pretirane uporabe intenzivnih sladil. Vsaj kar se tiče pijač je najboljši nasvet, naj prebivalci za žejo pijejo vodo ali nesladkan čaj. Aktualnega priporočila SZO nikakor ne smemo vzeti kot izgovor za uživanje izdelkov z visoko vsebnostjo prostih sladkorjev. Tudi pijače, ki vsebujejo le naravno prisoten sladkor, vsebujejo precej sladkorja. Sadne sokovne je zato pred uživanjem smotrno redčiti z vodo, ob čemer se hkrati navajamo na manj sladek okus pijač.«

Dodatne informacije:

Viri: