Pitje alkoholnih pijač poveča tveganje za najmanj osem različnih rakov

V zadnjih desetletjih so raziskovalci dokazali jasno povezavo med pitjem alkoholnih pijač in nastankom raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji je na osnovi tega alkohol uvrstila v 1. skupino rakotvornih snovi, t.j. snovi, ki so za človeka dokazano rakotvorne.

Alkohol lahko povzroči vsaj osem vrst raka, med njimi raka ustne votline, žrela, grla, požiralnika, želodca, jeter, debelega črevesa in danke ter dojke pri ženski. Tveganje je za večino ljudi prisotno že ob pitju manjših količin in se povečuje z večanjem količine popitega alkohola. Zato se velik delež, z alkoholom povezanih rakov, pojavlja tudi pri tistih, ki redno ne pijejo čez meje manj tveganega pitja alkohola. Na primer tveganje za nastanek raka grla je pri osebah, ki popijejo 10 gramov čistega alkohola na dan (10 gramov čistega alkohola je v 1 dcl vina, ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače), večje kot pri osebah, ki alkohola ne pijejo. Podobno so ugotovili, da je tveganje za nastanek raka, predvsem raka dojke pri ženskah (tudi pri nekadilkah), povišano že pri manj kot eni enoti alkohola na dan, to je npr. manj kot 1 dcl vina na dan.

Pogosto so ljudje mnenja, da sta vino in pivo varnejši alkoholni pijači v primerjavi z žganimi alkoholnimi pijačami. A to ne drži. Pri tveganju škodljivih posledic zaradi pitja alkoholnih pijač, tudi ko gre za tveganje za nastanek raka, vrsta alkoholne pijače ni pomembna, pomembna je količina čistega alkohola, ki jo vnesemo v telo. Ne obstaja varnejša vrsta alkoholne pijače, tudi o meji, ko bi bilo pitje varno, ne moremo govoriti. Vsako pitje alkoholnih pijač pomeni povečano tveganje za nastanek škode zaradi pitja. Škoda zaradi pitja alkoholnih pijač se od posameznika do posameznika razlikuje in je ne moremo predvideti; odvisna je od količine alkohola, ki ga posameznik popije, načina pitja ter od mnogih drugih dejavnikov tveganja in različnih ranljivosti, kot so genetska nagnjenost, slabša prehranjenost, slabši imunski odziv, nižji socialno-ekonomski položaj, ipd.

Kako alkohol poveča tveganje za nastanek raka?

Biološki mehanizmi povezav med pitjem alkoholnih pijač in rakom so kompleksni in raznoliki. Alkohol, ki ga oseba zaužije, se v telesu razgradi v rakotvorno snov, imenovano acetildehid. Acetildehid je škodljiv za telesne celice, lahko jih poškoduje ali privede do napak in sprememb genetskega materiala. Encimi, ki presnavljajo alkohol v acetildehid, so prisotni v skoraj vseh organskih sistemih (tudi v možganih, koži, krvi, …), kar pomeni, da se povsod tam alkohol razgradi in lahko kvarno deluje na naše celotno telo. Poleg tega alkohol vpliva tudi na raven posameznih hormonov v našem telesu, poveča na primer količino estrogena in androgena, ki igrata pomembno vlogo pri razvoju in napredovanju različnih vrst raka dojke. Alkohol poleg tega poveča verjetnost poškodbe deoksiribonukleinske kisline (DNK) in s tem dovzetnost celic mlečnih žlez za pretvorbo v rakave celice.

»Tudi med zdravljenjem raka pitje alkoholnih pijač ni zaželeno, saj lahko povzroči spremembe v metabolizmu in delovanju zdravil za sistemsko zdravljenje raka, čeprav mehanizmi sočasnega delovanja še niso popolnoma poznani, in z zdravili za podporno in paliativno zdravljenje (na primer zdravila proti slabosti, protibolečinska in druga zdravila). Pitje alkohola med zdravljenjem lahko vpliva na pojav neželenih učinkov ali spremeni učinkovitost sistemskega zdravljenja.« je povedala doc. dr. Ivica Ratoša iz Onkološkega inštituta v Ljubljani in dodala »Vpliv prekomernega pitja alkohola na lokalno zdravljenje raka (kirurgija in/ali obsevanje) ter vpliv pitja alkohola na končni izid zdravljenja (preživetje) raka, sta področji, na katerih primanjkuje raziskav.«

Pojavnost raka dojke v Sloveniji

 »Rak dojk je v razvitem svetu najpogostejši rak pri ženskah in zato pomemben javnozdravstveni problem. V Sloveniji rak dojke predstavlja petino vseh rakov, za njim je v obdobju 2016-2020 v povprečju vsako leto na novo zbolelo 1.481 oseb. Pojavnost raka dojk v zadnjih desetletjih narašča.« je povedala dr. Sonja Tomšič iz Registra raka Republike Slovenije.

dr. Sandra Radoš Krnel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob tem dodaja: »Raziskovalci iz Mednarodne agencije za raziskave raka so za leto 2020 za različne države in različne vrste raka izračunali, kolikšen delež rakov lahko pripišemo rabi alkohola. Za Slovenijo so ugotovili, da se 7 % vseh rakov dojke razvije zaradi pitja alkoholnih pijač.«.

Več alkohola ko popijete, večje je vaše tveganje za raka

Zmanjšanje pitja alkoholnih pijač, še najbolje pa opustitev pitja, zmanjša tveganje za nastanek raka. Nekaj načinov, ki so vam lahko v pomoč pri tem, kako zmanjšati pitje alkoholnih pijač, lahko preberete spodaj.

NEKAJ NAČINOV, KI SO VAM LAHKO V POMOČ, PRI TEM KAKO ZMANJŠATI PITJE ALKOHOLNIH PIJAČ

ŠTETJE POPITIH MERIC ALKOHOLA.

Oseba lahko beleži, koliko alkohola popije, in popito količino pretvori v merice alkohola. Vnaprej si naj postavi cilj, ki ga želi doseči (npr. ne več kot 2 merici ob eni priložnosti).

IZOGIBANJE TVEGANIM SITUACIJAM.

Dogodkom, kjer je prisotno opijanje, naj se oseba poskusi izogniti. Naj ne dovoli, da ji dotočijo kozarec, še preden je prazen, saj bo tako lahko izgubila nadzor nad tem, koliko alkohola je že popila.

PREPOZNAVANJE SPROŽILCEV PITJA.

Oseba naj skuša prepoznati situacije, ki pri njej spodbudijo pitje alkohola in si pripravi načrt aktivnosti, s katerimi bo preusmerila misli in se skušala pitju izogniti. Če se želja po pitju še vedno pojavi, naj pomisli na razloge, zaradi katerih se je odločila, da ne bo pila oziroma da bo pila manj.

PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA BREZ PITJA ALKOHOLNIH PIJAČ.

Oseba naj preživlja prosti čas z izvajanjem aktivnosti, ki ne vključujejo alkohola in krepijo zdrav življenjski slog (telesna dejavnost, hobiji). Spomni naj se na aktivnosti, ki jo veselijo ali so jo včasih veselile in naj jih obudi.

PODPORA DRUŽINE IN BLIŽNJIH.

Svojo družino in najbližje prijatelje naj oseba seznani s tem, da želi zmanjšati pitje alkohola in jih prosi za podporo. Lahko se tudi dogovori, da skupaj preživljajo čas brez alkohola ali da ji ne ponujajo alkoholnih pijač.

OBVLADOVANJE PRITISKA DRUŽBE.

Osebo podprimo pri tem, da ima pravico, da zavrne alkohol. To lahko stori na različne vljudne načine brez dodatnih pojasnil, podobno kot bi to storila za hrano, ki je ne želi ali ne sme jesti.

VZTRAJNOST IN (PO POTREBI) ISKANJE STROKOVNE POMOČI.

Če je oseba že poskušala zmanjšati pitje alkohola in pri tem ni bila uspešna, jo spodbujajmo, da poskusi znova. Lahko poišče tudi strokovno pomoč (seznam virov pomoči je dostopen na infomosa.net).

Viri in dodatna literatura

  • Alcohol and Society. Theme 2016/17: Alcohol and Cancer. The Swedish society of medicine in IOGT-NTO, 2017. Dostopno 10. 5. 2024 s spletne strani: Alkohol-och-cancerrapport-2016_ENG.pdf (iogt.org).
  • Svetovna zdravstvena organizacija. IARC MONOGRAPHS ON THE IDENTIFICATION OF CARCINOGENIC HAZARDS TO HUMANS. Dostopno 10. 5. 2024 s spletne strani: Agents Classified by the IARC Monographs, Volumes 1–135 – IARC Monographs on the Identification of Carcinogenic Hazards to Humans (who.int)
  • Rumgay H, Lam F, Ervik M, Soerjomataram I (2021). Cancers attributable to alcohol. Lyon, France: International Agency for Research on Cancer. Dostopano 19. 7. 2023 na: https://gco.iarc.fr/causes/alcohol.
  • Bagnardi V, Blangiardo M, La Vecchia C, Corrao G (2001). A meta-analysis of alcohol drinking and cancer risk. Br J Cancer, 85: 1700–1705.
  • La Vecchia, C., Zhang, Z. F., & Altieri, A. (2008). Alcohol and laryngeal cancer: an update. European Journal of Cancer Prevention, 17(2), 116-124.
  • Bagnardi V, Rota M, Botteri E, Tramacere I, Islami F, Fedirko V, et al. Alcohol consumption and site-specific cancer risk: a comprehensive dose–response meta-analysis. Br J Cancer. 2015 Feb 25;112(3):580–93.
  • Hashibe M, Brennan P, Chuang S, Boccia S, Castellsague X, Chen C, et al. Interaction between tobacco and alcohol use and the risk of head and neck cancer: pooled analysis in the INHANCE consortium. Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2011;33(0).
  • Moskal A, Norat T, Ferrari P, Riboli E. Alcohol intake and colorectal cancer risk: A dose–response meta-analysis of published cohort studies. Int J Cancer. 2007 Feb 1;120(3):664–71.
  • Hamajima N, Hirose K, Tajima K, Rohan T, Calle EE, Heath CW, et al. Alcohol, tobacco and breast cancer – collaborative reanalysis of individual data from 53 epidemiological studies, including 58 515 women with breast cancer and 95 067 women without the disease. Br J Cancer. 2002 Nov 12;87(11):1234–45.
  • Rak dojk v Sloveniji 2016-2020. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2024.
  • Rumgay H, Murphy N, Ferrari P, Soerjomataram I. Alcohol and Cancer: Epidemiology and Biological Mechanisms. Nutrients, 2021; 13(9): 31.