Nedavne ocene kažejo, da približno 880 milijonov odraslih in 159 milijonov otrok po svetu živi s prekomerno telesno maso in debelostjo.

Zakaj je določanje prekomerne telesne mase in debelosti pomembno?

Razumevanje teh dveh pojmov je pomembno, saj nam pomagata oceniti različna zdravstvena tveganja. Prekomerna telesna masa in debelost opisujeta stanje prekomerne telesne maščobe, ki povečuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca, določene vrste raka, lahko vpliva na zdravje kosti in reprodukcijo. Za določaje prekomerne telesne mase in debelosti se uporabljajo različne metode, kot so indeks telesne mase (ITM) in druge. Le te pomagajo zdravstvenim delavcem oceniti verjetnost zdravstvenih težav, povezanih s telesno maso.

Indeks telesne mase

Najpogostejša metoda za določanje prekomerne telesne mase in debelosti pri odraslih je indeks telesne mase (ITM). ITM določa razmerje med telesno maso in višino tako, da telesno maso v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih (kg/m²). Čeprav ITM ne omogoča neposredne meritve telesne maščobe, je priznan kot praktičen pristop v kliničnih in zdravstvenih okoljih, saj so meritve višine in mase neinvazivne ter ne zahtevajo posebnih znanj ali drage opreme.

Na podlagi izračuna ITM so posamezniki razvrščeni v različne kategorije prehranskega statusa: prenizka telesna masa, normalna telesna masa, prekomerna telesna masa ali debelost. Te mejne vrednosti so enake za odrasle ne glede na starost in spol ter so povezane z različnimi zdravstvenimi izidi, vključno z umrljivostjo.

Omejitve ITM

Čeprav je ITM priljubljeno orodje za razvrščanje telesne mase, ima številne omejitve, ki lahko vodijo do zavajajočih zaključkov o zdravstvenem stanju posameznika. ITM obravnava celotno telesno maso (maščobo, mišice, organe in kosti) kot enako tvegano za zdravje, kar pa ne drži. ITM ne daje informacij o skupni količini maščobe ali o tem, kako je ta razporejena po telesu, kar je pomembno, saj je prekomerna telesna maščoba okoli pasu bolj problematična kot maščoba drugje po telesu. Oseba, ki maščobo kopiči predvsem na bokih in stegnih, ima tako manjše tveganje za razvoj bolezni kot nekdo, ki jo kopiči okoli trebuha. Športnik z veliko mišične mase ima lahko visok ITM, vendar nizek odstotek telesne maščobe ter dobro zdravstveno stanje, medtem ko ima nekdo z visokim odstotkom telesne maščobe in nizko mišično maso lahko enak ITM, vendar večje zdravstveno tveganje.

Poleg tega ITM pri odraslih ne upošteva dejavnikov, kot so starost, spol in etnična pripadnost. Azijci imajo na primer višji odstotek telesne maščobe kot ljudje bele rase, ženske pa imajo v povprečju več telesne maščobe kot moški, kar zahteva bolj previdno interpretacijo. Posebna previdnost velja tudi pri starejših odraslih, ki imajo lahko višji odstotek maščobe zaradi upada mišične mase, in lahko rahlo višji ITM pri njih celo zaščitno vpliva na zdravje.

Kljub tem omejitvam je ITM na splošno koristen kazalnik zdrave telesne mase za večino ljudi, saj se le redko zgodi, da ima oseba z ITM 30 ali več presežek telesne mase, ki ne bi predstavljala zdravstvenega tveganja.  

Druge metode razvrščanja prekomerne telesne mase in debelosti

Obseg pasu

Obseg pasu je metoda, ki meri obseg okoli najožjega dela pasu. Večji obseg pomeni več visceralne in skupne telesne maščobe. Obseg pasu je metoda, ki meri obseg okoli najožjega dela pasu. Večji obseg pomeni več visceralne in skupne telesne maščobe. Če presega 102 cm pri moških in 88 cm pri ženskah, to kaže na presežek trebušne maščobe, ki povečuje zdravstvena tveganja, tudi pri normalnem ITM. Merjenje obsega pasu je preprosta in poceni metoda, ki napoveduje zdravstvena tveganja. Vendar ni standardizirana, primanjkuje referenčnih podatkov za otroke, ter je manj natančna pri osebah z ITM nad 35.

Razmerje med obsegom pasu in bokov

Razmerje se izračuna tako, da se izmerita najožji del pasu in najširši del bokov, nato pa se obseg pasu deli z obsegom bokov. Višje razmerje pomeni večje tveganje za bolezni, povezane z debelostjo, saj nakazuje več maščobe okoli trebuha. Ima podobno povezavo z zdravstvenimi tveganji kot ITM.Razmerje se izračuna tako, da se izmerita najožji del pasu in najširši del bokov, nato pa se obseg pasu deli z obsegom bokov. Višje razmerje pomeni večje tveganje za bolezni, povezane z debelostjo, saj nakazuje več maščobe okoli trebuha. Ima podobno povezavo z zdravstvenimi tveganji kot ITM. Pri ženskah je tveganje nizko pri razmerju pod 0,8, zmerno med 0,8–0,89 in visoko pri 0,9 ali več. Pri moških je nizko pod 0,9, zmerno med 0,9–0,99 in visoko pri 1,0 ali več.Ta metoda je bolj podvržena napakam, saj vključuje dve meritvi, pri čemer je merjenje bokov zahtevnejše. Prav tako je razlaga bolj zapletena, saj lahko višje razmerje nastane zaradi več trebušne maščobe ali manj mišične mase v bokih. Pri pretvorbi v razmerje se del informacij izgubi, kar pomeni, da imata lahko osebi z različnim ITM enako razmerje pasu in bokov.

Razmerje med obsegom pasu in telesno višino

Izračuna se tako, da se obseg pasu deli z višino. Priporočljivo je, da pas ne presega polovice telesne višine (razmerje pod 0,5). Metoda je uporabna za moške in ženske vseh etničnih skupin z ITM pod 35. Raziskave kažejo, da je to razmerje močno povezano s srčno-žilnim tveganjem in bolje napoveduje smrtnost kot ITM.

Odstotek telesne maščobe

Odstotek telesne maščobe meri razmerje med maščobno maso in skupno telesno maso. Za razliko od ITM razlikuje med maščobo in mišično maso. Obstajajo različne metode merjenja, kot so kožne gube, bioimpedančna analiza (BIA) ter naprednejše tehnike, kot so DEXA, CT, MRI in podvodno tehtanje. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Merjenje kožne gube je varno, hitro in poceni, vendar manj natančno in težje izvedljivo pri osebah z ITM nad 35. Čeprav nekatere zdravstvene ustanove uporabljajo BIA za določanje maščobne mase, jo druge odsvetujejo oz. svetujejo kombinacijo z drugimi metodami. To metodo je namreč težje kalibrirati, nanjo lahko vplivajo bolezen, dehidracija in izguba telesne mase, ter je manj natančna predvsem pri posameznikih z ITM nad 35.Naprednejše tehnike kot so DEXA, CT in podvodno tehtanje so sicer natančne, a drage in neprenosljive. Podvodno tehtanje je zamudno in neprimerno za otroke, starejše ter osebe z ITM nad 40. DEXA na drugi strani ne loči natančno med visceralno in podkožno maščobo ter ni primerna za nosečnice. CT prav tako ni primeren za nosečnice in otroke.

Priporočila za določanje debelosti

Evropsko združenje za preučevanje debelosti (EASO) priporoča, da se za diagnozo debelosti poleg ITM uporabljajo še razmerje med obsegom pasu in višino, medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predlaga kombinacijo določanja obsega pasu in ITM. Poleg tega se svetuje, da se vključujejo tudi druge medicinske, funkcionalne ali psihološke težave. To pomeni, da se ne upoštevajo samo telesni vidiki debelosti v obliki številk, temveč tudi duševno zdravje (npr. ocena za depresijo, anksioznost in motnje hranjenja) ter vedenje pri prehranjevanju (npr. čustveno prehranjevanje, prenajedanje, restriktivno prehranjevanje). Takšen način omogoča bolj celovito klinično oceno posameznikov z debelostjo.