Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, je nacionalna pobuda, namenjena ozaveščanju o pomenu zmanjševanja količine zavržene hrane in odgovornega ravnanja z viri. Pobudo so prvič predstavili leta 2021, danes pa jo podpirajo številne državne institucije, nevladne organizacije in šole. Ključno sporočilo letošnjega dne, ki poteka pod sloganom »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«, opozarja, da ima vsak grižljaj hrane svojo okoljsko ceno, zato z njo ne bi smeli ravnati malomarno.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob tem dnevu tradicionalno organizira posvet, ki povezuje različne deležnike: od živilskopredelovalne industrije, trgovcev, nevladnih organizacij do strokovnjakov in izobraževalnih ustanov. Posvet je namenjen razpravi o aktualnih podatkih, izzivih in praksah za zmanjševanje izgub hrane. Ob tem predstavljajo tudi uspešne primere iz prakse ter različne iniciative, ki spodbujajo odgovorno potrošnjo.
Po podatkih Evropske komisije naj bi vsak prebivalec Slovenije letno zavrgel okoli 78 kg hrane, večinoma v gospodinjstvih. To predstavlja ne le etični in ekonomski problem, ampak tudi velik okoljski izziv. Pridelava hrane namreč zahteva ogromno naravnih virov (vode, zemlje in energije), zato zavržena hrana predstavlja tudi zavržke teh virov.
Na Slovenski dan brez zavržene hrane se v številnih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in podjetjih organizirajo aktivnosti, kot so delavnice, tematski dnevi brez ostankov, predstavitve dobrih praks in degustacije jedi iz ostankov hrane. Namen teh aktivnosti je spodbuditi posameznike k bolj premišljenemu načrtovanju nakupov, pravilnemu shranjevanju živil ter ustvarjalni uporabi ostankov hrane.
Pomemben del pobude so tudi različni izobraževalni in komunikacijski materiali. Ti vključujejo priročnike za zmanjševanje izgub v gospodinjstvih, primere jedilnikov iz ostankov hrane ter nasvete, kako prepoznati razliko med oznakama »uporabno najmanj do« in »porabiti do«. Le ti so dostopni prek spletnih straneh portala Naša Super Hrana.
Posebno vlogo ima tudi Ekošola, ki že deseto leto zapored izvaja projekt »Hrana ni za tjavendan«. V okviru tega projekta učenci in dijaki razvijajo rešitve za zmanjševanje zavržkov v svojih okoljih, sodelujejo v delavnicah in natečajih. Letos je bil med odmevnejšimi natečaj »Reciklirana kuharija«, kjer so ustvarjali recepte iz ostankov hrane.
Čeprav je dan brez zavržene hrane simboličen, je njegov namen jasen – spodbuditi trajne spremembe v naši prehranski verigi. Preko posvetov, praktičnih aktivnosti in izobraževanj pobuda gradi zavedanje, da je vsak korak, tudi majhen, pomemben v boju proti zavrženi hrani. V svetu, kjer se na eni strani soočamo s prehranskimi presežki, na drugi pa z lakoto in degradacijo okolja, postaja tovrstna pobuda nujna, ne le za prihodnost planeta, temveč tudi za bolj pravično družbo.
Več o Slovenskem dnevu brez zavržene hrane na:
