V sodobnem svetu je skrb za zdravje in dobro počutje na pomembnem mestu. Poleg storitev uradnega zdravstvenega sistema posamezniki uporabljajo tudi različne pristope za katere menijo, da lahko prispevajo k ohranjanju zdravja ali dobrega počutja. Te lahko glede na način delovanja grobo razdelimo na biološke pristope (npr. prehranska dopolnila, zeliščni pripravki in posebni načini prehranjevanja), telesne oziroma fizične pristope (npr. masaže in kiropraktika), pristope uma in telesa (npr. meditacija in joga) ter tradicionalne medicinske sisteme, kot sta ajurveda in tradicionalna kitajska medicina, v okviru katere se uporablja tudi akupunktura. Znanstveni dokazi o ustreznosti in varnosti teh pristopov se med seboj razlikujejo. Za nekatere obstajajo kakovostni dokazi, za druge pa so dokazi omejeni ali nezadostni.

Kljub vse pogostejši uporabi različnih pristopov za ohranjanje zdravja ostaja naše razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na odločitve posameznikov o njihovi uporabi, ter njihovih izkušenj in pričakovanj še vedno omejeno. Zato je smotrno te vidike podrobneje raziskati.

Projektna raziskava o različnih pristopih za ohranjanje zdravja

V okviru programa Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino »Projektno učenje študentov za delovno okolje 2024–2027« interdisciplinarna študentska ekipa izvaja raziskavo o izkušnjah, stališčih in vedenju uporabnikov različnih pristopov za ohranjanje zdravja.

Projekt vključuje pregled znanstvene literature, izvedbo fokusnih skupin ter poglobljene individualne intervjuje z odraslimi, slovensko govorečimi uporabniki. Namen raziskave je bolje razumeti, katere pristope za ohranjanje zdravja ljudje uporabljajo, zakaj se zanje odločajo, komu zaupajo ter kakšne izkušnje imajo z njihovo uporabo. Gre za prve ugotovitve raziskave, ki bodo v nadaljevanju projekta podrobneje analizirane in dopolnjene.

Pri projektu sodelujejo študentje Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem in Ekonomske Fakultete Univerze v Mariboru ter mentorji z Univerze v Ljubljani in iz gospodarstva.

Prve ugotovitve raziskave

Opisani rezultati študentske raziskave predstavljajo subjektivne zaznave in izkušnje sodelujočih ter ne pomenijo priporočil za uporabo posameznih prehranskih dopolnil, komplementarnih ali drugih pristopov.
Na podlagi dosedanjega dela so raziskovalci iz vrst študentov prepoznali več zanimivih opažanj.

  • Med najpogosteje omenjenimi pristopi za ohranjanje zdravja so prehranska dopolnila in telesna aktivnost. Sodelujoči pogosto omenjajo tudi psihoterapijo, meditacijo in dihalne vaje kot pomembne načine skrbi za duševno zdravje.
  • Med naravnimi izdelki so priljubljeni predvsem med, propolis in zeliščni čaji.
  • Na izbiro posameznega pristopa pomembno vplivajo izkušnje družinskih članov, prijateljev in sodelavcev. Pogost vir informacij predstavljajo tudi družbena omrežja, čeprav so sodelujoči do vsebin vplivnežev dokaj kritični. Nekateri informacije pridobivajo pri zdravstvenih strokovnjakih, redkeje pa prek televizijskih oglasov ali prodajalcev. Slednje je predvsem značilno za starejšo populacijo, ki prek reklamnih oglasov pridobiva tudi informacije o zdravstvenih stanjih.
  • Med prehranskimi dopolnili sodelujoči pogosto omenjajo magnezij. Kot razloge za njegovo uporabo navajajo predvsem preprečevanje oziroma lajšanje mišičnih krčev ter pričakovane ugodne učinke na spanec.
  • Kot eno največjih ovir pri uporabi različnih pristopov za ohranjanje zdravja sodelujoči izpostavljajo visoke stroške storitev, prehranskih dopolnil in kakovostnejše hrane.
  • Številni sodelujoči poročajo o pozitivnih izkušnjah z uporabljenimi pristopi (več sproščenosti, boljši spanec, manj utrujenosti, občutek razbremenjenosti, boljša telesna pripravljenost ipd.). Nekateri sodelujoči navajajo, da zaznane koristi vplivajo na njihovo odločitev za nadaljnjo uporabo.
  • Nekateri sodelujoči so izpostavili pomen skupnosti in medsebojne podpore. Podporne skupine doživljajo kot pomemben vir motivacije, občutka pripadnosti in spodbude pri skrbi za zdravje. Želijo si več organiziranih možnosti za druženje, razpoložljivosti storitev v zdravstveno-vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja s programi za odrasle ter druge možnosti za vključevanje v dejavnosti za izboljšanje zdravja v skupnosti.
  • Sodelujoči izražajo zaupanje v javni zdravstveni sistem, hkrati pa nekateri menijo, da ta v določenih primerih ne zadošča njihovim potrebam. Takrat nekateri posežejo tudi po drugih pristopih, pri resnejših zdravstvenih težavah pa se praviloma najprej obrnejo na zdravnike in druge zdravstvene strokovnjake.

Za konec

Informacije o različnih pristopih za katere ljudje menijo, da lahko prispevajo k ohranjanju zdravja ali dobrega počutja so danes široko dostopne prek spleta, družbenih omrežij in drugih medijev. Kljub temu ostaja razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na odločitve posameznikov glede uporabe različnih izdelkov, storitev ali praks, še vedno omejeno.

Namen raziskave ni bil presojati učinkovitosti ali primernosti posameznih pristopov za ohranjanje zdravja, temveč bolje razumeti razloge za njihovo uporabo, vire informacij ter izkušnje uporabnikov. Takšno razumevanje lahko prispeva k pripravi kakovostnejših, na dokazih temelječih informacij za javnost in predstavlja usmeritve za nadaljnje raziskave na tem področju.

Literatura in dodatni viri

  • Kreft S. Zdravila v alternativni medicini. Farm Vestn. 2008;59(5):251–7.
  • Harris PE, Cooper KL, Relton C, Thomas KJ. Prevalence of complementary and alternative medicine (CAM) use by the general population: a systematic review and update. Int J Clin Pract. 2012;66(10):924–39. doi:10.1111/j.1742-1241.2012.02945.x
  • Wagner CS. Complementary and alternative medicine.
  • Lee EL, Richards N, Harrison J, Barnes J. Prevalence of use of traditional, complementary and alternative medicine by the general population: a systematic review of national studies published from 2010 to 2019. Drug Saf. 2022;45(7):713–35. doi:713-735. DOI:10.1007/s40264-022-01189-w