Sladkor je naravno prisoten v sadju in zelenjavi, mleku in mlečnih izdelkih ter v nekaterih žitih. Ta sladkor imenujemo intrinzični sladkor, saj se nahaja znotraj celične stene rastlinskih celic oz. kot laktoza (glukoza in galaktoza) v mleku in mlečnih izdelkih. Poleg tega sladkor med proizvodnjo, kuhanjem in pri mizi dodajamo v številne pijače in živila. S tem izboljšamo njihove senzorične lastnosti, hkrati pa jim z dodajanjem sladkorja lahko podaljšujemo trajnost. Najpogosteje hrani dodajamo sladkor v obliki saharoze (pesni in trsni sladkor), industrija pa pogosto uporablja tudi druge oblike sladkorja, na primer glukozno-fruktozni sirup, glukoza, glukozni sirup, dekstroza, ali pa sestavine z visoko vsebnostjo sladkorja, npr. sadne sokove, koncentrate in med. Sladkor v sadnih sokovih in koncentratih je sicer naravno prisoten v sadju, vendar je zaradi obdelave sproščen v medij in zato na organizem deluje podobno kot sladkor, dodan v obliki saharoze ali fruktoze – njegova absorpcija je hitra, posledično pa sta hitra tudi dvig glukoze in inzulina v krvi. Izraz »dodani sladkorji« je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razširila v »proste sladkorje«, kamor poleg dodanih sladkorjev prištevamo tudi sadne sokove, koncentrate sadnih sokov in med. 

Epidemiološke študije kažejo, da uživanje dodanega oz. prostega sladkorja, še zlasti v tekoči obliki, npr. v obliki pijač z dodanim sladkorjem ali sadnih sokov prinaša številne negativne učinke na zdravje. Zobna gniloba, inzulinska rezistenca, sladkorna bolezen tipa 2, metabolni sindrom, nealkoholna zamaščenost jeter in srčno-žilne bolezni so le nekatere kronične nenalezljive bolezni današnjega časa, ki so na tak ali drugačen način povezane tudi z uživanjem prostih sladkorjev. Številne javno-zdravstvene organizacije so zato izdale priporočila za zmanjšanje uživanja prostega sladkorja tako pri otrocih kot pri odraslih. WHO je leta 2015 izdala priporočila, po katerih naj dnevni vnos prostega sladkorja ne bi presegal 10% dnevnega energijskega vnosa. Dodatno priporočilo ta odstotek znižuje na manj kot 5%, saj naj bi to prineslo še dodatne ugodne učinke na zdravje. Priporočilom WHO-ja so sledila priporočila Ameriške zveze za srce (AHA), ki priporočajo, da se otroci do drugega leta starosti dodanim sladkorjem povsem izognejo, za otroke nad dvema letoma starosti pa zgornjo še sprejemljivo mejo postavlja na <25 g dodanih sladkorjev na dan. Podobno stališče je zavzelo tudi Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN), ki prosti sladkor odsvetuje do drugega leta otrokove starosti, kasneje pa naj ne bi presegal 5% dnevnega energijskega vnosa.

Raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko so v začetku letošnjega leta objavili članek, v katerem so predstavili rezultate o tem, koliko prostih sladkorjev vsebujejo predpakirana živila na slovenskem tržišču in na katere skupine živil morajo biti potrošniki še posebej pozorni. Rezultati so pokazali, da se prosti sladkor v živilih nahaja pod številnimi različnimi imeni sestavin, ki jih potrošniki morda na prvi pogled niti ne bi prepoznali kot proste sladkorje. Na deklaracijah so zasledili sledeče sestavine, ki se uvrščajo med proste sladkorje:

  • sladkor, saharoza, trsni sladkor, sirup trsnega sladkorja, rjavi sladkor, surov trsni sladkor, sladkor v prahu, nerafiniran trsni sladkor, kristalni sladkor, pesni sladkor, rafiniran sladkor
  • fruktoza, oligofruktoza, fruktozni sirup. glukozno-fruktozni sirup, glukoza, dekstroza, maltoza, laktoza
  • agavin sirup, koncentrat agave, melasa, koruzni sirup, visoko fruktozni koruzni sirup, sirup iz karameliziranega sladkorja, javorjev sirup
  • ječmenov slad, ječmenov sladni ekstrakt, pšenični slad, pšenični sirup, rižev sirup
  • palmin sladkor, kokosov sladkor
  • sadni sok, iz zgoščenega soka, koncetrat soka, sadni koncentrat, med, med v prahu

Več kot polovica analiziranih predpakiranih živil na slovenskem tržišču vsebuje proste sladkorje. Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje, Inštitut za nutricionistiko: "V raziskavo smo vključili preko 10.000 izdelkov in med drugim izračunali povprečne količine sladkorja v različnih skupinah živil. Marsikdo bi bil npr. presenečen, da je v 100 gramih povprečne žitne ploščice kar 28 g sladkorja, v žitih za zajtrk 19 g in v sadnih jogurtih 12 g sladkorja. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, v kateri smo ovrednotili stanje na tržišču v letu 2015, zbrani podatki pa nam bodo omogočali vrednotenje, kako učinkoviti so trenutno uveljavljeni ukrepi za izboljševanje hranilne sestave živil.

Preglednica: Povprečna količina skupnih in prostih sladkorjev 

Skupina živil Sladkor (g/100g) Prosti sladkor (g/100g)
Žele bonboni 66 66
Čokolada in sladkarije 50 44,4
Marmelade 41,4 37,5
Žitne ploščice 29,6 26,5
Piškoti 26 24
Sladoled 22 19,2
Kosmiči za zajtrk 20 13,7
Torte in sladko pekovsko pecivo 15,8 12,8
Deserti 14,4 10,9
Sirupi 10,1 10,1
Sadni in zelenjavni sokovi 10 9,7
Pijače z dodanim sladkorjem 8,6 8,6
Jogurti 11,1 7,9
Hrana za otroke 10,4 6,4

Nina Zupanič, mlada raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko: "V drugem delu študije smo opravili analize prodajnih podatkov, iz katerih smo izračunali, po katerih živilih potrošniki najpogosteje posegajo in katere skupine živil so tiste, ki k uživanju sladkorjev prispevajo največji delež. Izkazalo se je, da čokolada, sladkarije in sladke pijače predstavljajo skoraj 60% vsega zaužitega prostega sladkorja, pomemben delež pa prispevajo še piškoti, sadni sokovi in žitne ploščice. Na podlagi teh rezultatov je potrošnike potrebno ozavestiti, da so znotraj vsake skupine živil na razpolago bolj in manj zdrave izbire (npr. sadni jogurti z več ali manj sladkorja) in da bodo živila z ugodnejšo prehransko sestavo lahko prepoznali zgolj z branjem označb na živilih in se tako izognili moreditnim negativnim vplivom na zdravje."

Viri in dodatna literatura

  • Zupanič, N., Miklavec, K., Kušar, A., Žmitek, K., Fidler Mis, N., & Pravst, I. (2018). Total and Free Sugar Content of Pre-Packaged Foods and Non-Alcoholic Beverages in Slovenia. Nutrients10(2), 151. URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/10/2/151/htm