Evropski znanstveniki so podpisali poziv k uvedbi poenostavljenega označevanja hranilne vrednosti živil v Evropi in pri tem izpostavili prednosti že razvitega sistema Nutri-Score. Gre za sistem, ki omogoča preprosto in pregledno poenostavljeno predstavitev podatkov hranilne vrednosti živila na sprednji strani embalaže. Temelji na močni znanstveni podlagi, glavni namen pa je usmerjanje prehranskih odločitev potrošnikov, saj s pomočjo barvne lestvice omogoča identificiranje živil z ugodnejšo hranilno sestavo. Navedeno je pomembno v povezavi z zmanjševanjem tveganj za razvoj nenalezljivih kroničnih bolezni, povezanih s prehrano.

Pobudo Evropski komisiji za čimprejšnjo uvedbo obveznega enotnega označevanja hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže po celotni Evropi je podpisalo kar 269 evropskih znanstvenikov in 21 evropskih strokovnih združenj, ki zastopajo na stotine znanstvenikov in zdravstvenih delavcev, ki delujejo na področjih prehrane, javnega zdravja, preventivne medicine, debelosti, endokrinologije, onkologije, kardiologije, pediatrije in socialnega marketinga iz 32 kar različnih evropskih držav.

Sistem Nutri-Score je bil razvit v Franciji in se že uporablja kot del prostovoljnega označevanja živil v več državah Evropske Unije. Prof. dr. Serge Hercberg, Univerza Sorbonne Paris Nord, Francija: »Maja 2020 je Evropska komisija v sklopu strategije Farm-to-Fork napovedala uveljavitev enotnega označevanja hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže in sicer do konca leta 2022. Od takrat naprej so nekateri deležniki, tudi ob podpori posameznih držav članic EU, začeli razširjati zavajajoče trditve, s katerimi zavračajo uvajanje sistema Nutri-Score. Ključni argument, ki ga izpostavljajo je, da je obstoječ sistem označevanja živil s podatki o hranilni vrednosti (t.j. prikaz podatkov o hranilni sestavi živila v numerični obliki) zadosten, ali pa podpirajo alternativno indirektno enobarvno označevanje, ki naj bi bilo "nevtralno". Kot primer takšnega nevtralnega označevanja izpostavljajo t.i. NutrInform baterijo«. Podpisniki pobude so opozorili ne neupravičenost diskreditacij sistema Nutri-Score. Opozorili so, da gre v primeru alternativnega predloga NutrInform baterije v resnici le za prenovo že dolgo poznanega formata GDA/RI, ki so ga razvila živilska podjetja, in opozorili na pomanjkljivosti takšnega označevanja. Pri uvajanju enotnega načina predstavitve podatkov o hranilni vrednosti živil na sprednji strani embalaže, ki je potrošniku v času nakupa najbolj vidna in ima vpliv na njegovo odločitev o nakupu živila, je namreč potrebno upoštevati znanstvene dokaze, ki favorizirajo uporabo barvnega sistema Nutri-score.

Podpisniki pobude so opozorili, da je cilj diskreditacij blokirati postopek odločanja za vzpostavitev enotne predstavitve hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže na evropskem nivoju, ali vsaj preprečiti, da bi se uveljavil za potrošnike zelo enostaven in nazoren barvni model Nutri-Score. Znanstveniki so poudarili, da je nujno, da tovrstne politične odločitve temeljijo predvsem na znanstvenih dokazih s področja javnega zdravja.

Prof. dr. Serge Hercberg: »Pobuda je podprta z obsežnim znanstvenim besedilom, ki dokazuje učinkovitost označevanja živil s sistemom Nutri-Score. Sistem so razvili akademski raziskovalci brez navzkrižja interesov. Gre za edini sistem poenostavljene predstavitve hranilne vrednosti živil v Evropi, ki je bil predmet več kot 40. znanstvenih raziskav, objavljenih v recenziranih mednarodnih znanstvenih revijah. Rezultati raziskav potrjujejo njegovo učinkovitost, ustreznost in uporabnost tako za potrošnike kot javno zdravje ter dokazujejo, da sistem lahko preseže druge sheme označevanja.«

nutriscore vs nutrifom

Nutri-Score je sistem razvit za poenostavljeno predstavitev hranilne vrednosti na prvi strani embalaže predpakiranih živil. Gre za sistem prehranskega profiliranja živil, ki kompleksne podatke o hranilni vrednosti in sestavinah pretvori v poenostavljeno oznako, sestavljeno iz petih črk (A-B-C-D-E), vsake v svoji barvi. Živilo se glede na sestavo razvrsti v eno izmed črk, pri čemer so z zeleno črko A označena živila z najugodnejšo hranilno sestavo, z rdečo črko E pa takšna z manj ugodno sestavo. Algoritem v ozadju sistema Nutri-Score upošteva energijsko vrednost živila, hranila katerih vnos želimo zmanjšati (sladkor, nasičene maščobe in sol) in tudi pozitivne komponente, kot so prehranske vlaknine, beljakovine, zelenjava, sadje, oreški idr. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Za potrošnike je sistem Nutri-Score zelo enostaven in nekoliko spominja na energijske nalepke na hladilnikih. Omogoča hitro primerjavo med izdelki tudi takrat, ko potrošnik nima časa primerjati različnih živil glede na sestavo oz. hranilno vrednost, ki sta običajno prikazani na hrbtni strani embalaže. Z vidika zagotavljanja informiranosti potrošnika je seveda pomembno, da bodo natančni podatki o sestavinah in hranilni vrednosti še vedno ostali del obveznega označevanja živil, zelo pa pozdravljamo namero Evropske komisije, da se uvede tudi obvezno predstavitev hranilne vrednosti na prvi strani živil. Dosedanje raziskave so pokazale, da so barvni sistemi označevanja za potrošnike bolj razumljivi in imajo zato lahko večji vpliv na nakupne odločitve, najbolj raziskan pa je prav sistem Nutri-Score.«

Povezave: