Limonovec (Citrus x limon) je vrsta majhnega zimzelenega drevesa iz družine rutičevk. Večina genetske dediščine limone izvira iz citrone, je naravni hibrid med grenko/kislo pomarančo in citrono. Izvor besede limona je povezano z bližnjim vzhodom, kjer so jo Arabci poimenovali laymun in Perzijci limoo.

Domneva se, da limonovec izvira iz Indije, v Evropo pa je prišel v času starega Rima. Prva obsežna pridelava limon se je začela sredi 15. stoletja v Genovi. Limonovec je majhno drevo s trni, ki dobro uspeva v subtropskem in tropskem pasu. Velikost in oblika plodovn se med posameznimi sortami precej razlikuje. Barva plodov je v zrelosti zelena do svetlo rumena. Debelina in gladkost zunanje površine plodov se med sortami razlikuje, užitni del pa lahko vsebujejo koščice ali pa ne. Meso limone je bledo rumeno ter kislo, saj vsebuje od 5 do 6% citronske kisline s pH okoli 2,2. Tudi sočnost limon je odvisna od sorte. V primeru gojenja v vlažnih, tropskih razmerah imajo plodovi bolj grobo površino. Limonin sok je cenjen zaradi svežega okusa in se uporablja v številnih kuhinjah, posebej v mediteranski. Sadna lupina je vir eteričnih olj in aromatičnih spojin. Limonovci so občutljivi na mraz, tudi sadeži pri nizkih temperaturah lahko zmrznejo, saj je vsebnost sladkorjev nizka. Največji pridelovalci limon so Argentina, Španija, Kalifornija in Italija.

Olupek je sestavljen iz zunanjega flaveda ali epikarpa in notranjega belega gobastega dela, znanega kot albedo (mezokarp). Flavedo vsebuje karotenoidne pigmente, vitamine in eterična olja. Albedo je sestavljen iz celuloze in topnih ogljikovih hidratov (pektin in protopektin), flavonoidov, aminokislin in vitaminov.

Zanimivost: Leta 1747 so eksperimenti Jamesa Linda na mornarjih, ki trpijo za skorbutom, vključevali dodajanje limoninega soka v prehrano, čeprav vitamin C še ni bil znan kot pomembna prehranska sestavina .

Limona je bogata z vitaminom C in je vir bakra. Vsebuje številne bioaktivne spojine, vključno s polifenoli, terpeni in tanini. V primerjavi z drugimi citrusi vsebuje limonin sok skoraj dvakrat več citronske kisline kot sok grenivke in približno petkratno količino citronske kisline, ki jo najdemo v pomarančnem soku.

Limona

 

Preglednica: hranilna vrednost 100 g limone

 

v 100 g limone

% PDV*

Energija (kcal/kJ)

20 /84

1

Beljakovine (g)

1,2

2

Ogljikovi hidrati (g)

10,7

4

Maščobe (g)

0,3

0

Sladkor (g)

2,5

3

Prehranske vlaknine (g)

4,7

9

Vitamin C (mg)

77

96

Vitamin B1 (mg)

0,05

5

Vitamin B6 (mg)

0,109

8

Kalij (mg)

145

7

Kalcij (mg)

61

8

Baker (mg)

0,26

26

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos
(%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze

Nasveti za kuhanje z limonami

4 srednje limone = približno 240 ml soka

1 srednja limona = približno 1 žlica naribane lupine

Limonin sok: Limone naj bodo sobne temperature ali toplejše. Če limono z dlanjo trdno povaljate po pultu, notranje membrane popokajo in pri stiskanju sprosti več soka.

Kuhanje: Uporabljajte posodo, ki ne reagira z limoninim sokom, izogibajte se aluminiju, neprevlečenemu litemu železu ali bakru. Najbolje je, da jedem limonin sok dodate šele po kuhanju, da se vitamin C ohrani, saj pri visoki temperaturi prihaja do izgub. Limonin sok mehča meso, zato je odličen v marinadah. Uvelo solato ali zelenjavo »učvrstite« tako, da jo za 30 minut namočite v skledi hladne vode z žličko limoninega soka. Limonin sok lahko tudi prepreči, da bi rezano sadje oksidiralo in porjavelo.

Limonina lupinica: za lupinico uporabite nevoskane ali neškropljene limone. Pri uporabi limonine lupinice, naribamo samo rumeni del, beli del je grenak, zato ga v hrano ne vključujemo.

Konzerviranje soka in lupine: Limonin sok lahko zamrznete v majhnih posodah za ledene kocke, ki jih lahko nato dodate limonadi ali odmrznete za pripravo jedi. Zamrzne se lahko tudi limonina lupinica. Za limonin sladkor (za peko) dodajte limonino lupinico v kozarec sladkorja.

Recept

Limonini in chia piškoti

Sestavine

  • 1 limona, lupina in sok – (za uporabo limonine lupinice morate uporabiti bio limono! Več o tem zakaj, si lahko prebereš tukaj.
  • 25 g chia semen
  • 90 ml navadnea jogurta (ali alternativa)
  • 50 ml medu
  • 160 g polnozrnate moke
  • 1 žlička pecilnega praška

Navodila

Pečico segrejte na 180°C. Dva pekača obložite s papirjem za peko. V skledi zmešajte moko, pecilni prašek in chia semena. Nato dodajte limonin sok in lupinico, jogurt in med. Mešajte, da dobite enotno zmes. Delovno površino potresemo z moko in testo razvaljamo. Z majhnim modelčkom za piškote izrežemo piškote in jih položimo na pekač. Pečejo naj se 10-12 minut v predhodno ogreti pečici.

Viri in dodatna literatura

  • Ashurst, P. R. (2016). Fruit Juices. Encyclopedia of Food and Health, 130–137. doi:10.1016/b978-0-12-384947-2.00334-2 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Forsyth, J. (2003). CITRUS FRUITS | Mandarins. Encyclopedia of Food Sciences and Nutrition, 1371–1378. doi:10.1016/b0-12-227055-x/01387-0 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Gmitter, F. G., Wu, G. A., Rokhsar, D. S., & Talon, M. (2020). The citrus genome. The Genus Citrus, 1–8. doi:10.1016/b978-0-12-812163-4.00001-2 [datum dostopa: 1.2.2022]
  • Goodrich, R. (2003). CITRUS FRUITS | Lemons. Encyclopedia of Food Sciences and Nutrition, 1354–1359. doi:10.1016/b0-12-227055-x/00244-3 [datum dostopa: 1.2.2022]