Kokosovo olje oziroma koksova maščoba sta pogosto oglaševana kot zdrava alternativa drugim maščobam. Vendar znanstvena dognanja tega ne potrjujejo. Kokosovo olje ni čudežna maščoba, temveč živilo z zelo visoko vsebnostjo nasičenih maščob, ki lahko ob pogosti uporabi škoduje zdravju srca in ožilja. Čeprav je njegova občasna uporaba sprejemljiva, denimo v jedeh, kjer je njegov specifičen okus zaželen, se za vsakodnevno uporabo priporočajo maščobe z večjim deležem nenasičenih maščob, kot sta oljčno ali repično olje.
Kakšen je vpliv kokosovega olja na holesterol in telesno maso?
Kokosovo olje vsebuje približno 92 % nasičenih maščob, kar je precej več v primerjavi s palminim, sončničnim ali oljčnim oljem. Pogosto se pojavljajo trditve, da kokosovo olje zvišuje HDL ("dobri") holesterol, vendar tega znanstvena literatura večinoma ne podpira. Nasprotno dokazi nakazujejo, da prekomerno uživanje kokosovega olja lahko negativno vpliva na lipidno sliko, predvsem na višjo koncentracijo LDL ("slabega") holesterola, ki je eden od dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Poleg tega kokosovo olje ne prinaša ugodnega vpliva na telesno maso, uravnavanje krvnega sladkorja ali vnetne markerje v primerjavi z drugimi rastlinskimi olji, kot je to pri promociji pogosto izpostavljeno.
Ali je kokosovo olje res najboljša izbira pri toplotni obdelavi živil?
Zagovorniki kokosovega olja pogosto izpostavljajo, da je kokosovo olje toplotno bolj stabilno kot olja z večjo vsebnostjo nenasičenih maščob. To deloma drži, nasičene maščobe so bolj odporne na oksidacijo pri visokih temperaturah, kar pomeni, da kokosovo olje pri segrevanju tvori manj škodljivih prostih radikalov kot npr. laneno ali sončnično olje. Vendar to še ne pomeni, da je kokosovo olje zaradi tega zdravo. Najbolj primerno olje za toplotno obdelavo je oljčno olje, saj je obstojno, obenem pa ima ugodno maščobno-kislinsko razmerje.
Ali je kokosovo olje koristno zaradi vsebovanih MCT maščob?
Zagovorniki kokosovega olja pogosto trdijo, da kokosovo olje vsebuje srednjeverižne trigliceride, s kratico MCT (angl. medium-chain triglycerides), ki naj bi se hitreje prebavili in pospešili občutek sitosti. Kokosovo olje vsebuje le manjši delež pravih MCT-jev in njegove maščobne niso enake kot tiste, ki se uporabljajo v študijah z MCT oljem, zato rezultatov raziskav o MCT-jih ne moremo posplošiti in prenesti tudi na kokosovo olje.
Kokosovo olje tako ni koristna maščoba, temveč živilo z zelo visokim deležem nasičenih maščob, ki lahko ob pogosti uporabi negativno vpliva na zdravje srca in ožilja. Čeprav je njegova občasna uporaba sprejemljiva, denimo v jedeh, kjer je njegov specifičen okus zaželen, pa so za vsakodnevno uporabo priporočene maščobe z večjim deležem nenasičenih maščob, kot so oljčno (za hladno in toplotno obdelavo) ali repično olje (za hladne jedi).
Poenostavljeno: če je maščoba pri sobni temperaturi v trdnem stanju (maslo, svinjska mast, maščobe tropskih rastlin), zelo verjetno vsebuje večji delež nasičenih maščob, zato ni najboljša izbira za vsakdanjo rabo.
Literatura in dodatni viri
- Spiazzi BF, Duarte AC, Zingano CP, Teixeira PP, Amazarray CR, Merello EN, Wayerbacher LF, Farenzena LP, Correia PE, Bertoluci MC, Gerchman F, Colpani V. Coconut oil: an overview of cardiometabolic effects and the public health burden of misinformation. Arch Endocrinol Metab. 2023 Jun 19;67(6):e000641. doi: 10.20945/2359-3997000000641.
