Rdeča pesa (Beta vulgaris) je ena izmed tistih vrst zelenjave, katerih divji prednik izvira tudi iz naših krajev. Prvi so z njenim gojenjem pričeli Babilonci, kasneje pa še Rimljani, čeprav naj bi jo najprej gojili predvsem kot zdravilno rastlino za zdravljenje vročine in prebavnih motenj.

V prehrani se uporabljata tako listje kot koren. Koren, ki je zaradi vsebnosti barvil, predvsem betalainov, značilno rdeče barve, lahko uživamo svež, kuhan ali pečen. Toplotna obdelava sicer uniči precejšen del omenjenih barvil, zato je priporočljivo predvsem kuhanje rdeče pese na pari, ali skupaj z olupkom. V naši kulinariki se na mizi največkrat znajde kot solata v obliki vložene rdeče pese, medtem ko je v Vzhodni Evropi izjemno popularna juha iz rdeče pese, t.i. boršč. Mlajši listi rdeče pese so primerni za v solato, medtem ko lahko starejše uporabimo na enak način kot liste blitve ali špinače.

Sestava rdeče pese in vplivi na zdravje

Rdečo peso uvrščamo med nizkokalorična živila, čeprav ima v primerjavi z drugo zelenjavo precej višje vrednosti sladkorjev. Zato niti ni nenavadno, da so iz nje razvili sorto sladkorne pese, iz katere danes pridobivamo sladkor. Rdeča pesa je bogat vir magnezija ter folne kisline, ter vir kalija, železa, kroma in mangana.

Preliminarne raziskave so pokazale, da sok rdeče pese znižuje krvni tlak pri posameznikih s povišanim krvnim tlakom in tako zmanjšuje možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Omenjeno delovanje so pripisali predvsem visoki vsebnosti anorganskih nitratov, ki se v telesu pretvorijo v signalne molekule dušikovega oksida. Dušikov oksid, ki ga naše telo sintetizira tudi samo, širi krvne žile in tako znižuje krvni tlak.

Anorganski nitrati naj bi po nekaterih raziskavah pripomogli tudi k izboljšani fizični sposobnosti, saj pospešujejo delovanje mitohondrijev, ki so odgovorni za proizvodnjo energije v celicah. Študije so tako pokazale, da sok rdeče pese zmanjša porabo kisika med vadbo in tako izboljšuje vzdržljivost pri teku in kolesarjenju.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100g svežega korena rdeče pese

  Hranilna vrednost v 100 g sveže rdeče pese %PDV*
Energijska vrednost (kcal/kJ) 41/172 2 %
Skupne maščobe (g) 0,1 0 %
-          Nasičene maščobe (g) 0 0 %
Ogljikovi hidrati (g) 10,3 4 %
-          Sladkorji (g) 8,4 9 %
Beljakovine (g) 1,5  3 %
Prehranske vlaknine (g) 2,1 7 %
Vitamini in minerali    
Folna kislina (µg) 83  42 %
Magnezij (mg) 293,5  78 %
Kalij (mg) 299,6 15 %
Železo (mg) 1,5 11 %
Krom (µg) 4 10 %
Mangan (µg) 202 10 %

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.

Nekaj zanimivosti

  • Rdečega barvila betanina naše telo ne more povsem razgraditi, zato lahko uživanje večjih količin rdeče pese povzroči rdečkasto obarvanje urina in blata, ki pa ni nevarno.
  • Betanin se uporablja tudi kot barvilo v prehranski industriji. Najpogosteje se uporablja za rožnato in rdeče obarvanje sladoleda in sladkih pijač.

Viri in dodatna literatura

  • Hobbs, Ditte A., et al. "Blood pressure-lowering effects of beetroot juice and novel beetroot-enriched bread products in normotensive male subjects." British Journal of Nutrition 108.11 (2012): 2066-2074.
  • Larsen, Filip J., et al. "Dietary inorganic nitrate improves mitochondrial efficiency in humans." Cell metabolism 13.2 (2011): 149-159.
  • Murphy, M. C., et al. "Whole beetroot consumption acutely improves running performance." Journal of the American Dietetic Association 111.9 (2011): A16.
  • OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano (IJS). URL: http://www.opkp.si