Posledice prekomernega uživanja soli, kot so povišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni, so dobro poznane. Natrij, ki ga zaužijemo s soljo, se namreč akumulira v krvi, telo pa poskuša ohranjati ionsko ravnovesje tako, da v krvnem obtoku zadržuje več vode in na ta način zmanjšuje koncentracijo ionov. Dodaten volumen krvi povzroči dodaten pritisk na srce in ožilje, zaradi česar mora srce črpati močneje, to pa na daljši rok vodi v manj prožno ožilje in zvišan krvni tlak.

A neposredni učinek na ožilje je samo eden izmed mehanizmov negativnih posledic uživanja soli. Raziskave so pokazale tudi posredni vpliv soli na delovanje ledvic, na živčni sistem in nedolgo tega tudi na imunski sistem ter povečano obolevnost za avtoimunskimi obolenji, kot je na primer multipla skleroza. Uživanje soli namreč zviša populacijo Th-17 imunskih celic, ki sprožajo vnetne procese v telesu, kar je eden izmed razlogov za nastanek visokega krvnega tlaka. Do izjemno zanimivih ugotovitev, ki povezujejo omenjene negativne učinke in nam bodo v prihodnje morda pomagale razumeti razvoj negativnih posledic uživanja soli na telo, pa so nedavno prišli raziskovalci z ameriške univerze MIT, ki so v sodelovanju z nemškimi kolegi izvedli raziskavo o vplivu uživanja soli na črevesno mikrobioto. Izsledki raziskave so bili objavljeni v novembrski številki ugledne znanstvene revije Nature.

Raziskovalci so laboratorijske miši dva tedna hranili s hrano, ki je vsebovala 4% natrijevega klorida (namizne soli), kar je osemkrat več od količine soli, ki jo je uživala kontrolna skupina. Po dveh tednih uživanja slane hrane je poskusnim mišim močno upadla populacija bakterije Lactobacillus murinus, ki je sicer sestavni del zdrave črevesne mikrobiote, hkrati pa se jim je povečala koncentracija vnetnih Th-17 celic, povišal pa se jim je tudi krvni tlak. Ko so mišim v prehrano dodali probiotik, ki je vseboval bakterije L. murinus, se je število Th-17 celic znižalo in krvni tlak je znova upadel.

Ko so podobno študijo izvedli na manjšem vzorcu ljudi, se je pokazal podoben trend. Skupina prostovoljcev, ki so jim dnevno v prehrano dodali 6 g soli (skupni povprečni vnos soli je tako znašal 14 g, kar je precej več od priporočenih 5 g, in tudi nekaj več od 12 g, kolikor je povprečno zaužije odrasel prebivalec Slovenije), je imela, v primerjavi s kontrolno skupino, občutno majnšo populacijo bakterij iz rodu Lactobacillus sp., zvišala pa sta se koncentracija Th-17 celic in krvni tlak. V primeru, ko so udeleženci pred samim poskusom pričeli z uživanjem testiranih probiotikov, pa sta tako črevesna mikrobiota kot krvni tlak ostala nespremenjena. Omenjena dognanja bi lahko prispevala ne le k boljšemu razumevanju vzročno-posledičnih povezav med vnosom natrija in vplivi na zdravje, teveč tudi k razvoju novih terapij v medicini. Ob tem velja opozoriti, da bo pred tem potrebna še vrsta obsežnejših raziskav ter da tudi morebitne nove terapije ne bodo zmanjšale pomena preventivnih ukrepov, kot je zmanjševanje vnosa soli s hrano.

Potrebno je še omeniti, da imajo v zahodnem svetu najvišjo koncentracijo bakterij iz rodu Lactobacillus sp. novorojeni otroci, nato pa ta z leti upada. K temu verjetno v največji meri prispeva prav uživanje soli, saj pri ljudstvih, ki uživajo neslano hrano, takšen upad ni bil opažen. Za negativne učinke soli na črevesno mikrobioto so najbolj dovzetni ravno otroci, nizke vrednosti Lactobacillus sp. pa bi lahko pojasnile naraščajoč trend visokega krvnega tlaka in avtoimunskih bolezni.