Prehrana z nizko vsebnostjo polnozrnatih žit je po raziskavi…
Read MoreRaziskava izvedena na starejših v Švici je pokazala, da…
Read MorePo vsej Sloveniji bomo danes obeležili že 14. izvedbo…
Read MorePREHRANSKI NASVETI
ABC prehrane
Novice
Prehrana z nizko vsebnostjo polnozrnatih žit je po raziskavi Global Burden of Disease iz leta 2017 drugi največji prehranski dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt, kljub temu pa…
Raziskava izvedena na starejših v Švici je pokazala, da osebni zdravniki pogosto niso bili seznanjeni o pacientovem uživanju prehranskih dopolnil, kar bi potencialno lahko vplivalo na…
Po vsej Sloveniji bomo danes obeležili že 14. izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka, letos pod sloganom »Tradicionalni slovenski zajtrk – moj naj zajtrk!«. Projekt, ki je že…
Živila so sestavljena iz različnih komponent, ki imajo lahko bodisi ugodne ali neugodne vplive na delovanje organizma, skupaj pa prispevajo tudi k energijski vrednosti živila:
Ogljikovi hidrati tako kot maščobe in beljakovine sodijo med makrohranila, saj jih je s hrano potrebno zaužiti v večjih količinah in telesu predstavljajo vir energije. Prav zagotavljanje energije je njihova glavna naloga, pri čemer en gram ogljikovih hidratov sprosti 4 kilokalorije (17 kJ). V večjih količinah se nahajajo v žitih in izdelkih iz žit (kruhu, testeninah,...), sadju, zelenjavi, stročnicah, mleku, gaziranih in negaziranih sladkih pijačah ter sladicah.
Osnovni gradnik ogljikovih hidratov je molekula monosaharida, ki se skupaj z drugimi monosaharidi lahko povezuje v večje molekule. Glede na velikost ločimo med enostavnimi ogljikovimi hidrati (sladkorji) in sestavljenimi ogljikovimi hidrati.
Zanimivost: Verige polisaharidov so lahko različno razvejane, monosaharidne enote pa so lahko med seboj povezane z različnimi vrstami kemijskih vezi. Prav ta dva parametra odločujoče vplivata na to, ali se v človeškem telesu polisaharid lahko pretvori v sladkorje (in služi kot vir energije) oz. kako hitro ta pretvorba poteka. Polisaharide, ki jih naše telo ne more pretvoriti v sladkorje in energijo, uvrščamo med prehranske vlaknine.
Zaradi velikih razlik med različnimi vrstami ogljikovih hidratov zanje veljajo zelo različna prehranska priporočila. Ogljikovi hidrati naj bi v prehrani odraslih prispevali vsaj 50 % dnevnega energijskega vnosa, pri čemer naj večino vnosa predstavljajo sestavljeni ogljikovi hidrati. Ker so le-ti prisotni v zelo veliko živilih, je navedeno priporočilo pogosto doseženo. Pretežni del jih je potrebno zaužiti v obliki škroba ali drugih sestavljenih ogljikovih hidratov, čim bolj pa omejiti vnos prostih sladkorjev.
Raziskave kažejo močne povezave med višjimi vnosi enostavnih sladkorjev in številnimi boleznimi, predvsem z zobno gnilobo in komponentami metabolnega sindroma. Še poseben problem predstavljajo t.i. prosti sladkorji, katerih vnos bi po najnovejših priporočilih morali omejiti na 5% dnevnega energijskega vnosa – pri odraslih je to le 30-40 g dnevno (6-8 žličk).
Prosti sladkorji so vsi enostavni sladkorji (mono in di-saharidi), ki so dodani v živila med proizvodnjo, pripravo/kuhanjem ali s strani potrošnika, ter tisti sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih in sadnih sokovih, nektarjih in smutijih.
Potrebno je upoštevati, da se dodan sladkor nahaja v mnogih živilih - tudi v tistih, kjer ga ne pričakujemo. Velik doprinos k vnosu enostavnih sladkorjev imajo pijače z dodanim sladkorjem, ki so glavni vir enostavnih sladkorjev v prehrani slovenskih mladostnikov in pri slovenskih najstnikih prispevajo kar od 9 do 10 % energije. Pri nosečnicah in doječih materah so te vrednosti v povprečju sicer nižje (5 %), pri posameznikih pa pogosto prav zaradi pogostosti uživanja sladkih pijač mnogo višje, kar predstavlja veliko tveganje za njihovo zdravje. Med pijače z dodanim sladkorjem uvrščamo vse pijače, katerim je bil dodan namizni sladkor (saharoza) ali kakšen drug enostavni sladkor. Tipični primeri pijač z dodanim sladkorjem so gazirane in brezalkoholne pijače, vode z okusi, ledeni čaji, športne pijače, energijske pijače, sadni nektarji in sokovi, sirupi za razredčitev in sladkan čaj. Vsebujejo zelo veliko energije (kalorij) – so energetsko bogate, obenem pa so revne s hranili – nizka prehranska vrednost. Osnovni problem je, da s takšnimi pijačami v zelo kratkem času zaužijemo zelo veliko količino energije.
Slika: Pol litra brezalkoholne pijače vsebuje tudi do 67 g sladkorja – približno 15 kock sladkorja!
Med sestavljene ogljikove hidrate uvrščamo tudi prehranske vlaknine – zaužili naj bi jih vsaj 30 g dnevno. Prehranske vlaknine nimajo izkoristljive energijske vrednosti, saj je telo ni zmožno presnoviti, predstavljajo pa pomemben sestavni del varovalne prehrane: zmanjšujejo energijsko gostoto hrane in vplivajo na presnovo živil, s čimer znižujejo njihov glikemični indeks, upočasnijo praznjenje želodca, hkrati pa pospešujejo prebavo v tankem in debelem črevesju, zavirajo nastanek številnih bolezni in funkcijskih motenj (zaprtost, divertikuloza debelega črevesa, rak na debelem črevesu, žolčni kamni, prekomerna telesna masa, povišan holesterol v krvi, sladkorna bolezen in arterioskleroza). Prehranske vlaknine predstavljajo tudi hrano mikroorganizmom, ki se nahajajo v debelem črevesu (prebiotik).
Glikemični indeks podaja informacijo, kako hitro se neko ogljiko-hidratno živilo v telesu razgradi do glukoze in s tem povzroči porast glukoze v krvi. Glikemični indeks se običajno meri v primerjavi z glukozo oz. belim kruhom (indeks 100). Nižje vrednosti glikemičnega indeksa povedo, da porast glukoze v krvi pri nekem živilu nižja, kot če bi zaužili bel kruh. Za živila z nižjim glikemičnim indeksom je značilno, da imajo bolj komplekse in razvejane strukture ogljikovih hidratov ter večjo vsebnost prehranskih vlaknin. Na glikemični indeks vplivajo tudi številni drugi dejavniki - predolg čas kuhanja pri testeninah npr. povzroči povišanje glikemičnega indeksa živila. Priporoča se uživanje več živil s kompleksnimi ogljikovimi hidrati in prehranskimi vlakninami, ki imajo nižje glikemične indekse.
Poleg glikemičnega indeksa poznamo tudi glikemično obremenitev, ki poleg hitrosti razgradnje ogljikovih hidratov pove tudi njihovo zaužito količino. Primeri živil z visokim glikemičnim indeksom so prekuhan krompir, bel kruh, instant parabold riž, med, koruzni kosmiči, bela moka in pire krompir, živila z nizkim glikemičnim indeksom pa so jabolko, fižol, grah, pšenični kitajski rezanci, sveže fige, nektarine, navadni jogurt, divji riž in kitajski sojini rezanci.
Ogljikovi hidrati v telesu predstavljajo predvsem vir energije. Ogljikovi hidrati so nujno potrebni za tvorbo glikogena v mišicah in predstavljajo osnovno hranilo za živčni sistem. Zaradi te vloge jih telo sintetizira samo, če njihov prehranski vnos ni zadosten. Takšen proces je za telo obremenjujoč, zato je priporočljivo, da vnos ogljikovih hidratov ne pade pod 25% dnevnega energijskega vnosa. Vnos ogljikovih hidratov je običajno sicer mnogo večji. Telo nima mehanizma za dolgotrajno kopičenje večjih količin ogljikovih hidratov - presežki se kopičijo v telesu v obliki maščobe.
Hitri dvigi in prevelika nihanja v ravni krvnega sladkorja lahko čez čas pripeljejo do razvoja sladkorne bolezni tipa 2, zato je pomembno, da poskrbimo za čim bolj enakomerno raven glukoze v krvi. Pomagamo si tako, da se izogibamo živilom s prostimi sladkorji in raje posegamo po takšnih, ki imajo čim več sestavljenih ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin.
Najprej je potrebno prepoznati v katerih živilih se skrivajo dodani sladkorji, nato pa njihov vnos omejiti, oziroma zmanjšati.
Sladkor je pogosto dodan predelanim živilom, z namenom sladkanja, zato da se izenačuje slan okus, ter da regulira druge tehnološke lastnosti, na primer pri izdelkih z manj maščob. Sladkor se najpogosteje dodaja slaščicam, omakam in namazom, predpripravljenim živilom, prigrizkom, mlečnim izdelkom, pijačam, živilom za posebne prehranske namene, konzervirani zelenjavi in sadju, ter žitnim izdelkom. Z omejevanjem sladkih živil v prehrani, se tudi okus počasi navaja na manj sladko hrano.
Razlika med sadnim sokom in nektarjem? Sadni sok je pijača s stoodstotnim sadnim deležem, medtem ko je nektar pijača, pripravljena iz sadnega soka, ki mu je poleg vode lahko dodajo še sladkor, kisline, arome in druge dodatke, ki uravnavajo okus. Nektarji večinoma vsebujejo manj kot 50% soka.
Izogibajte se dodajanju sladkanju, na primer (pretiranega) sladkanja kave, čaja. Jedem, ki jih pripravljate sami, dodajte čim manj sladkorja.
Sladkim živilom najdite bolj zdrave zamenjave. Namesto pijače z dodanim sladkorjem za žejo pijte vodo ali nesladkan čaj, namesto tortice pa se posladkajte s svežim sadjem. Namesto kašic, smutijev in sokov uživajte celo sadje, saj se presnavlja počasneje.
Poleg enostavnih sladkorjev imajo visok glikemični indeks tudi živila iz čistega škroba (bela moka, koruzna moka, bela pirina moka...). Zato je priporočljivo, da pekovske izdelke iz bele moke (piškoti, bel kruh, puding...) nadomestite z bolj primernimi živili, ki vsebujejo polnozrnato moko, kjer je zmleto celo zrno. Takšna živila običajno vsebujejo tudi več koristnih prehranskih vlaknin. Škrobna živila z ugodnim nizkim glikemični indeksom so npr. rjavi, nebrušen riž, polnozrnat in ržen kruh, ovseni kosmiči, zelenjava (svež grah, korenje, jajčevci, soja, bučke, čebula, zelena zelenjava, zelje, paradižnik), stročnice (fižol, leča, čičerka), sadje.
Živilo | Energija | Ogljikovi hidrati | Sladkor | Vlaknine |
Enota | kcal | g | g | g |
Sladkor | 405 | 100 | 100 | |
Agavin sirup | 309 | 76 | 71 | 5 |
Žele bonboni | 375 | 94 | 70 | 0 |
Masleni rogljiček | 405 | 46 | 11 | 3 |
Piškoti | 432 | 75 | 23 | 3 |
Krof z marmelado | 348 | 39 | 21 | 1 |
Snickers | 509 | 55 | 1 | |
Čokoladna torta | 509 | 95 | 54 | 2 |
Temna čokolada | 579 | 52 | 37 | 8 |
Mlečna čokolada | 525 | 59 | 58 | 2 |
Pšenična moka | 367 | 76 | 0 | 4 |
Pšenična polnozrnata moka | 363 | 74 | 0 | 17 |
Črn kruh | 199 | 46 | 2 | |
Beli kruh | 255 | 50 | 1 | |
Rženi kruh | 245 | 49 | 4 | 4 |
Ovseni kosmiči | 394 | 69 | 1 | 14 |
Koruzni kosmiči (Corn flakes) | 399 | 89 | 6 | 1 |
Kosmiči s čokolado Vitalis | 469 | 61 | 25 | 7 |
Čokoladne krogljice za zajtrk | 377 | 76 | 25 | 6 |
Kosmiči granola | 387 | 82 | 28 | 6 |
Musli s suhim sadjem in oreški | 340 | 78 | 31 | 7 |
Fitness kosmiči za zajtrk | 365 | 78 | 17 | 6 |
Sadni jogurt | 101 | 15 | 12 | |
Navadni jogurt | 62 | 5 | 5 | |
Jogurtov desert | 166 | 17 | 17 | 0 |
Sladoled | 149 | 31 | 28 | 0 |
Pomarančni sok | 76 | 18 | 9 | 0 |
Coca-Cola | 43 | 11 | 11 | |
Ledeni čaj | 39 | 9 | 9 | |
Multi sola | 46 | 11 | 11 | |
Voda z okusom | 16 | 4 | 4 | |
Voda | 0 | |||
Jabolčni sok | 45 | 11 | 11 | |
Jabolčni nektar | 46 | 11 | 11 | |
Jabolko | 60 | 14 | 10 | 2 |
Pomaranča | 39 | 8 | 8 | 2 |
Banana | 88 | 20 | 17 | 2 |
Marelice | 59 | 13 | 8 | 2 |
Marelična marmelada | 249 | 61 | 54 | 1 |
Suhe marelice | 219 | 48 | 43 | 18 |
Sadna kašica (marelica, hruška) | 57 | 14 | 8 | 1 |
Paradižnikova mezga | 38 | 9 | 5 | 2 |
Nacionalni portal o hrani in prehrani – Prehrana.si je nastal v okviru izvajanja ukrepa vzpostavitve spletnega mesta za zagotavljanje strokovnih in razumljivih informacij s področja prehrane, predvidenega v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. Izvajalca programa sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), sofinanciranje pa je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v okviru razpisa za izvajanje programov varovanja in krepitve zdravja. Portal ne ponuja storitev oglaševanja in komercialnega obveščanja.
Portal je bil vzpostavljen v okviru izvajanja »Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025« v povezavi z naslavljanjem ukrepa vzpostavitve spletnega mesta za zagotavljanje strokovnih in razumljivih informacij s področja prehrane in telesne dejavnosti. Portal naslavlja tudi specifična cilja Resolucije na področju obveščanja in osveščanja prebivalstva, in sicer: okrepiti vrednote in povečati obveščenost in znanje prebivalcev o koristih zdrave prehrane in telesne dejavnosti za zdravje; ter zagotoviti verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane in telesne dejavnosti v vseh življenjskih obdobjih.
Uporabniki portala | Pomen portala za različne uporabnike |
Prebivalci | Verodostojen vir prehranskih priporočil in informacij s področja prehrane v vseh življenjskih obdobjih, predstavljenih na čim bolj razumljiv način. Vzpostavljena je lista za občasno obveščanje zainteresiranih o novostih na portalu. |
Država | Spodbujanje zdravega življenjskega sloga in informiranje prebivalcev o s prehrano povezanih priporočilih ter nasvetih. |
Strokovne organizacije | Strokovnim organizacijam portal omogoča povezovanje in predstavlja kanal za informiranje prebivalstva in medijev o projektih ter raziskavah na področju prehrane. Novice o projektih in rezultatih znanstvenih raziskav organizacije lahko pošljejo na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. |
Gospodarstvo | Verodostojen vir informacij o nacionalnih programih na področju prehrane. |
Mediji | Verodostojen vir informacij o rezultatih aktualnih raziskav na področju prehrane, pa tudi o živilih, njihovih sestavinah ter vlogi pri varovanju zdravja. Vzpostavljena je adrema za obveščanje medijev, v katero se lahko vpišejo novinarji, ki želijo biti obveščeni o ključnih novostih na portalu. |
Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki iz različnih strokovnih institucij ter iz različnih strokovnih področij, povzema pa tudi vsebine iz drugih verodostojnih virov. Portal ne ponuja storitev oglaševanja ali komercialnega obveščanja.
V načrtovanje portala in pripravo vsebin je bila vključena vrsta strokovnjakov iz različnih strokovnih institucij, med drugimi tudi:
Namen portala je tudi povezovanje stroke in promocija znanosti na področju prehrane in javnega zdravja. K sodelovanju pri pripravi vsebin so povabljene vse državne in neprofitne strokovne institucije na področju javnega zdravja, medicine, prehrane in živilstva ter strokovnjaki in strokovnjaki s teh področij.
Portal je neprofitne narave in se sofinancira iz državnega proračuna - sofinanciranje je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v okviru razpisa za izvajanje programov varovanja in krepitve zdravja. Preostanek sredstev za delovanje portala zagotavlja izvajalec projekta - Inštitut za nutricionistiko, iz naslova lastnega poslovanja in donacij.
Izvajalca projekta sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi strokovnimi institucijami na področju javnega zdravja, medicine, prehrane in živilstva, državnimi inštitucijami ter zunanjimi strokovnjaki.
Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana
URL: www.nutris.org
e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
tel: 0590 68870
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
URL: www.nijz.si
e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
tel: 01 2441447
Vir: Infografiko je v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko pripravil EUFIC - European Food Information Council.
Maščobe, tako kot ogljikovi hidrati in beljakovine sodijo med makrohranila, ki jih človeško telo nujno potrebuje. Predstavljajo zelo pomemben vir energije - imajo zelo visoko energijsko vrednost, saj gram maščob sprosti kar 37 kJ (9 kcal) energije, več kot dvakrat toliko, kot gram ogljikovih hidratov ali beljakovin. Nekatere maščobe so tudi esencialne, kar pomeni, da jih je nujno potrebno zaužiti s hrano. Nekatera živila, kot so olja, margarine, maslo in različne živalske maščobe so sestavljene pretežno iz nasičenih maščob, druga živila (na primer oreški in avokado) so bogat vir nenasičenih maščob, tretja pa maščobe vsebujejo zgolj v manjših količinah. Različne maščobe imajo zelo različen vpliv na zdravje, zato je poleg skupne količine zaužitih maščob (vnos energije) zelo pomembno tudi, kakšne maščobe uživamo.
V telesu so maščobe so ključna sestavina celičnih membran in predstopnja različnih hormonov, poleg tega pa imajo pomembno vlogo shranjevanja energije. Ker med vsemi hranili vsebujejo največ energije, prekomerno uživanje maščob predstavlja večje tveganje za previsoke energijske vnose, kar lahko vodi v povečanje telesne mase oz. debelost, hkrati pa predstavlja dejavnik tveganja pri nastanku bolezni srca in ožilja in sladkorne bolezni. V živilih so maščobe pomembni nosilci vonja in okusa, izboljšujejo pa tudi strukturo živil. Maščobe predstavljajo tudi topila za maščobotopne vitamine (A, D, E in K), v telesu pa povečujejo učinkovitost absorpcije takšnih vitaminov. Glede na prehranska priporočila naj bi v prehrani odraslega skupne maščobe predstavljale med 20 in 30 odstotki dnevnega energijskega vnosa.
Starost (leta) | Minimalen vnos maščob % | Maksimalen vnos maščob % |
1–4 | 30 | 40 |
4–15 | 30 | 35 |
>15 | 20 | 30 |
Po sestavi so maščobe večinoma trigliceridi – estri glicerola (poseben alkohol) in treh maščobnih kislin, od katerih so odvisne značilnosti določene maščobe. V osnovi maščobne kisline razdelimo glede na njihovo dolžino (npr. kratkoverižne, srednjeverižne, dolgoverižne in zelo dolgoverižne maščobne kisline), še bolj pogosta pa je delitev na nasičene in nenasičene maščobne kisline. Nenasičene maščobne kisline so lahko enkrat ali večkrat nenasičene, slednje pa lahko naprej delimo tudi glede na položaj zadnje dvojne vezi (npr. omega-3 in omega-6 maščobne kisline).
Slika: Primer kemijske strukture maščobe
Nasičene maščobne kisline so tiste, pri katerih je t.i. alkilna veriga sestavljena izključno iz (nasičenih) enojnih vezi med atomi ogljika. Čeprav so nasičene maščobe najbolj značilne za živila živalskega izvora, jih je veliko tudi v rastlinskih živilih - veliko jih vsebujejo kokosovo, palmovo in kakavovo maslo. Za pretežno nasičene maščobe je značilno, da imajo višje tališče od nenasičenih maščob, zato so tudi pri sobni temperaturi pogosto v trdnem agregatnem stanju (npr. maslo, kokosova mast, ...).
V znanstvenih raziskavah je bilo ugotovljeno, da visoki vnosi nasičenih maščob prispevajo k povečevanju (LDL) holesterola v krvi, kar predstavlja pomembno tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Prav takšne bolezni so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. Osnovno priporočilo glede uživanja maščob je zato da se vse maščobe uživa zmerno, izmed zaužitih maščob pa naj jih bo čim več nenasičenih. Delež nasičenih maščobnih kislin v prehrani naj dosega največ 1/3 vseh vnesenih maščob ali manj kot 10 % dnevnega energijskega vnosa.
Vnos nasičenih maščobnih kislin je mogoče zmanjšati z omejevanjem živil, kot so kokosova in palmina mast, kakavovo maslo, maslo, mlečna smetana, mastno meso, predelani mesni izdelki, kot so salame, hrenovke in mesni sir, drobno pecivo, čokolada, ocvrt krompirček in drugih ocvrtih izdelkov. V povezavi z omejevanjem uživanja maščob živalskega izvora priporočamo, da se posega po bolj pustih kosih mesa oz. da se odstranjuje vidne maščobe in kožo. Poudariti je potrebno tudi, da je v različnih živilih maščoba lahko očem skrita in se zato manj zavedamo njenega vnosa. Takšna živila so na primer klobase, hrenovke in mleto meso.
Maščoba |
Nasičene MK |
Enkrat nenasičene MK |
Večkrat nenasičene MK |
Omega 3 MK |
Omega 6 MK |
Bombažno olje |
28 |
18 |
50 |
1 |
50 |
Bučno olje |
17 |
33 |
40 |
<1 |
40 |
Konopljino olje |
9 |
10 |
81 |
19 |
62 |
Laneno olje |
10 |
19 |
67 |
53 |
14 |
Margarina |
24 |
33 |
20 |
2 |
18 |
Maslo |
53 |
19 |
3 |
0 |
2 |
Oljčno olje |
14 |
71 |
9 |
1 |
8 |
Orehovo olje |
10 |
23 |
64 |
12 |
52 |
Kokosovo olje |
87 |
6 |
2 |
0 |
2 |
Palmino olje |
49 |
37 |
9 |
<1 |
9 |
Olje oljne ogrščice (repično olje) |
7 |
58 |
32 |
10 |
22 |
Ribje olje |
23 |
47 |
23 |
20 |
1 |
Sojino olje |
16 |
23 |
58 |
7 |
50 |
Sončnično olje |
11 |
20 |
64 |
1 |
63 |
Svinjska mast |
39 |
1 |
12 |
1 |
11 |
* MK: maščobne kisline; Viri: OPKP, 2016, USDA, 2016, Leizer in sod., 2015, podatki iz embalaže
Za nenasičene maščobne kisline je značilno, da je njihova alkilna veriga sestavljena tudi iz dvojnih (nenasičenih) vezi med atomi ogljika. Največ nenasičenih maščob najdemo v rastlinskih oljih. V znanstvenih raziskavah je bilo ugotovljeno, da nadomeščanje nasičenih maščob z nenasičenimi prispeva k nižjim vrednostim (LDL) holesterola v krvi in posledično zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Nenasičene maščobe naj predstavljajo 2/3 vseh zaužitih maščob in lahko dosegajo do 20 % dnevnega energijskega vnosa. Maščobe, ki vsebuje pretežno nenasičene maščobne kisline, so pri sobni temperaturi običajno v tekočem agregatnem stanju. Izjema so lahko margarine, kjer trdno agregatno stanje dosežejo s posebnim tehnološkim postopkom (t.i. transesterifikacija), pri katerem pride do zamenjav maščobnih kislin med molekulami trigliceridov iz različnih rastlinskih maščob.
Gre za vrsto nenasičenih maščobnih kislin, katerih alkilna veriga je sestavljena iz ene dvojne (nenasičene) vezi med atomi ogljika. Enkrat nenasičene maščobne kisline naj predstavljajo največji del zaužitih maščob, kar ima varovalno vlogo pri preprečevanju bolezni srca in o žilja. Po priporočilih naj bi vsaj 10 % dnevnega energijskega vnosa predstavljale enkrat nasičene maščobne kisline. Živila bogata z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami so npr. oljčno olje in olje oljčne ogrščice (t.i. repično olje), večina oreškov in avokado.
Zanje je značilno, da je njihova alkilna veriga sestavljena iz več kot ene dvojne (nenasičene) vezi med atomi ogljika. Nekatere večkrat nenasičene maščobne kisline uvrščamo med esencialne, kar pomeni, da jih moramo za normalno delovanje telesa nujno zaužiti s hrano. Prehranski vnos večkrat nenasičenih maščobnih kislin naj bi sicer predstavljal okoli 7 % dnevnega energijskega vnosa, ne pa več kot 10 %. Izmed teh naj bi omega-3 (n-3) maščobne kisline predstavljale 1-3 %, omega-6 (n-6) maščobne kisline pa vsaj 2,5 % dnevnega energijskega vnosa. Razmerje med omega-6 in omega-3 maščobami naj bi bilo čim nižje, oziroma med 5:1 do 10:1, saj je previsoko razmerje povezano z razvojem številnih kroničnih bolezni.
Omega-3 maščobne kisline so vrsta nenasičene maščobne kislin. Mednje uvrščamo alfa-linolensko kislino (ALA), ki jo najpogosteje najdemo v živilih rastlinskega izvora, pa tudi dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, kot sta dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska (EPK) kislina, katerih dobri viri so predvsem bolj mastne morske ribe. Med navedenimi omega-3 maščobnimi kislinami so zelo velike razlike, tako v strukturi in lastnostih kot vplivih na telo, zato se jih ne sme enačiti.
Alfa-linolenska kislina (ALA) sodi med esencialne maščobne kisline. V največjih količinah se nahaja v nekaterih rastlinskih oljih, npr. v lanenem olju, konopljine olju, orehovem olju, olju oljne ogrščice. Priporočen vnos za odraslega je 0,5 % dnevnega energijskega vnosa. ALA po eni strani prispeva k vzdrževanju normalnih vrednosti holesterola v krvi, po drugi pa telo iz nje v določeni meri tvori dolgoverižne omega-3 maščobe (EPK, DHK – glejte nadaljevanje), ki so potrebne za rast in razvoj telesa ter številne telesne funkcije. Pretvorba ALA v dolgoverižne omega-3 maščobe je omejena, zato je koristno, če prehrana poleg ALA vključuje tudi dolgoverižne omega-3 maščobe, ki so neposredno izkoristljive (EPK, DHK). Sposobnost pretvorbe ALA v te dolgoverižne omega-3 maščobne kisline dodatno omejuje porušeno razmerje med vnosom in omega-6 in omega-3 maščob, predvsem ob previsokih deležih omega-6 v prehrani.
Med ključne dolgoverižne omega-3 maščobne kisline uvrščamo eikozapentaenojsko (EPK) in dokozaheksaenojsko (DHA) kislino. Ti maščobni kislini sta v telesu izjemno pomembni za tvorbo hormonom podobnim snovem, imenovanih eikozanoidi, ki sodelujejo v številnih celičnih procesih, od delovanja mišic pa do strjevanja krvi. Dokazano je, da dnevni vnos 250 mg EPK in DHK (skupaj) podpira zdravja srca, še višji vnosi pa so bili neposredno povezani z ugodnimi vplivi na uravnavanje krvnega tlaka in količine trigliceridov v krvi. Še posebej za DHK so dokazani tudi mnogi drugi koristni vplivi na zdravje - med drugim podpira razvoj oči (ostrina vida) in možganov pri razvijajočem se plodu in v rani nosečnosti, pa tudi v vseh kasnejših življenjskih obdobjih je pomembna za zdravje možganov in vida. Dolgoverižne omega-3 maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos), pa tudi v postrvi. Prav zato se priporoča uživanje rib vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživali mastne morske ribe. Dober viri omega-3 maščob je sicer tudi tuna, vendar se tako kot pri ostalih večjih ribah roparicah zaradi tveganj za višje vnose živega srebra prepogosto uživanje takšnih rib odsvetuje.
Tudi omega-6 maščobne kisline so vrsta nenasičenih maščobnih kislin; mednje poleg esencialne linolne kisline uvrščamo tudi γ-linolensko, dihomo γ-linolensko in arahidonsko maščobno kislino. Tudi omega-6 maščobne kisline igrajo pomembno vlogo pri tvorbi zgoraj omenjenih eikozanoidov (glejte omega-3 maščobne kisline), vendar pa se pomen omega-6 maščob zaradi njihove večje razširjenosti v prehrani redkeje izpostavlja. Z omega-6 maščobnimi kislinami bogata so npr. sončnično, koruzno, sojino, orehovo, bučno in bombaževo olje. Dnevno je pri odraslih priporočeno z linolno kislino pokriti 2,5 % energijskega vnosa, medtem ko je dojenčki in otroci potrebujejo več.
Trans maščobne kisline so posebna vrsta nenasičenih maščob. V človeškem telesu se ne sintetizirajo in ne sodijo med snovi, ki bi bile v prehrani potrebne. Dokazano je celo, da tiste nastale med proizvodnjo živil, povišujejo količino LDL holesterola v krvi in povečujejo tveganje za razvoj srčnožilnih bolezni, poročajo pa tudi o številnih drugih škodljivih vplivih na zdravje (povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo). Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo za do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Še zlasti so trans maščobe škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj.
Trans maščobe so v manjši količini naravno prisotne v maščobah prežvekovalcev, precej več pa jih lahko nastaja tekom industrijskega procesiranja živil. Glavni vir industrijsko dodanih trans maščob v živilih so (delno) hidrogenirane maščobe in olja, ki so zaradi cenenosti in privlačnih tehnoloških lastnosti zelo atraktivna za živilsko industrijo. Trans maščobe v manjših količinah nastajajo tudi med termično obdelavo (predvsem rastlinskih) olj, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline, npr. ob cvrtju ali pečenju, še posebej če se olja uporablja večkrat. Glede na razpoložljive dokaze o nevarnosti uživanja trans maščob se priporoča, da je njihov prehranski vnos čim manjši - ne več kot 1 % dnevnega energijskega vnosa. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekerji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil (npr. pomfrit, krofi, miške, flancati, pražena čebula). V domačem okolju se priporoča pazljivost, da maščob ne pregrejemo.
Prehrana prebivalcev Slovenije pa po večini vsebuje preveč maščob. Čeprav naj bi vnos maščob pri večini odraslih predstavljal do 30% dnevnega energijskega vnosa, so običajno vnosi precej višji, blizu 40%, od tega je zlasti preveč nasičenih maščob in maščob bogatih z n-6 maščobnimi kislinami. Zato je priporočljivo v vsakodnevni prehrani omejevati uživanje živila, ki vsebujejo veliko količino nasičenih maščob (svinjska mast, mlečna maščoba, kokosova, palmina mast in kakavovo maslo) in jih nadomeščati s kakovostnimi rastlinskimi maščobami, npr. oljčnim oljem. Hkrati se priporoča čim manjše uživanje predelanih mesnin, ki lahko vsebujejo veliko več maščob (npr. okrog 26g na 100g hrenovke) kot pusti kosi mesa (npr. 1g na 100g pustega piščančjega fileja). Čim več obrokov si pripravite sami, oziroma v krogu družine, kjer lahko nadzorujete porabo in kakovost uporabljenih maščob. Za izboljšanje prehranskega vnosa n-3 maščobnih kislinah (in razmerja med omega-6 in omega-4 maščobami) priporočamo redno uživanje rib (1-2-krat tedensko), posežete pa lahko tudi po lanenem olju.
Živilo (100 g) | Energija | Skupne maščobe | Nasičene MK | Enkrat nenasičene MK | Večkrat nenasičene MK |
kcal | g | g | g | g | |
Govedina, stegno | 118 | 3 | 1 | 1 | 0 |
Goveja hrenovka | 330 | 30 | 12 | 14 | 1 |
Hrenovka | 286 | 26 | 11 | 12 | 1 |
Pivska klobasa | 245 | 19 | 7 | 0 | 2 |
Kranjska klobasa | 258 | 20 | 9 | 9 | 1 |
Suha mešana salama | 385 | 30 | 11 | 15 | 3 |
Svinjska hrenovka | 263 | 24 | 9 | 11 | 2 |
Svinjsko meso | 105 | 2 | 1 | 1 | 0 |
Jagnjetina, stegno | 107 | 2 | 1 | 1 | 0 |
Puranji file | 111 | 1 | 0 | 1 | 0 |
Puranja hrenovka | 223 | 17 | 4 | 6 | 4 |
Piščančje bedro | 137 | 7 | 3 | 4 | 3 |
Piščančji file | 106 | 1 | 0 | 0 | 0 |
Piščančja hrenovka | 292 | 26 | 9 | 12 | 1 |
Piščančje prsi v ovitku | 94 | 2 | 1 | 1 | 0 |
Ocvrt piščančji file | 293 | 14 | 2 | 10 | 1 |
Polnomastno mleko | 64 | 4 | 2 | 0 | 0 |
Delno posneto mleko | 46 | 2 | 2 | 0 | 0 |
Posneto mleko | 37 | 1 | 2 | 0 | 0 |
Polnomastni sir | 337 | 27 | 19 | 1 | 0 |
Lahki sir | 275 | 19 | 11 | 0 | 0 |
Jajce | 133 | 9 | 3 | 0 | 0 |
Postrv šarenka | 114 | 3 | 1 | 1 | 1 |
Navadni tun | 224 | 16 | 4 | 4 | 0 |
Losos | 201 | 14 | 3 | 6 | 4 |
Oslič | 94 | 3 | 1 | 1 | 1 |
Kuhan krompir | 104 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Pomfrit | 529 | 32 | 1 | 3 | 0 |
Pečen krompir | 93 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Krompirjev čips | 554 | 39 | 1 | 3 | 0 |
Avokado | 217 | 24 | 2 | 15 | 2 |
Laneno seme | 490 | 31 | 3 | 6 | 21 |
Olive v marinadi | 136 | 14 | 2 | 10 | 1 |
Kokos | 358 | 37 | 32 | 2 | 1 |
Mandlji | 576 | 54 | 4 | 33 | 13 |
Lešniki | 636 | 62 | 4 | 45 | 9 |
Indijski oreščki | 584 | 44 | 8 | 24 | 8 |
Pizza | 238 | 9 | 3 | 4 | 1 |
Orehovi rogljički | 534 | 34 | 16 | 3 | 6 |
Masleni rogljiček | 405 | 21 | 12 | 6 | 1 |
Domači piškoti | 353 | 16 | 4 | 7 | 4 |
Mlečna čokolada | 525 | 30 | 18 | 7 | 1 |
Temna čokolada | 546 | 31 | 19 | 10 | 1 |
Krof z marmelado | 348 | 19 | 5 | 10 | 2 |
Slika: Vsebonst maščobe v različnih mesnih izdelkih in mesu
Ker so maščobe občutljive na svetlobo, zrak (kisik) in temperaturo, je potrebna pozornost pri njihovem shranjevanju in toplotni obdelavi.
Maščobo hranimo v temnem (temna steklenica ali prostor) in hladnem prostoru. Omejimo izpostavljenost zraku - če je le možno, naj bo steklenica ali posoda čim bolj polna, zato da je v njej čim manj zraka, obenem pa naj bo pokrov dobro zatesnjen. Če maščobe premeščate, si na novo posodo prepišite rok uporabe. Različne vrste maščob (olj) se kvarijo različno hitro; večkrat nenasičene maščobe imajo krajši rok uporabe in jih je potrebno po odprtju hitreje porabiti.
Za hladno uporabo (solate, bogatenje pripravljenih jedi) so najbolj primerna olja z ugodno maščobno-kislinsko sestavo, predvsem visokim deležem nenasičenih maščobnih kislin, npr. oljčno olje, olje oljne ogrščice (t.i. repično olje), laneno olje, orehovo olje, konopljino in ribje olje. Mnoga hladno stiskana rastlinska olja vsebujejo tudi precej vitamina E, pa tudi druge koristne snovi, ki se ohranijo predvsem pri hladni uporabi.
Cvrtje je oblika toplotne obdelave živil potopljenih v maščobo, ki da živilom značilen mamljiv okus, žal pa med cvrtjem živila vsrkajo precej maščobe (lahko tudi do 40%), hkrati pa se ob toplotni obdelavi v oljih uničujejo tudi nekateri vitamini, zato tudi nizko-energijska živila z visoko hranilno gostoto po cvrtju postanejo visoko-energijska z nizko hranilno gostoto. Ob cvrtju se lahko tvorijo tudi škodljive transmaščobe in drugi kancerogeni, zato je priporočljivo, da se takšni obdelavi živil v čim večji meri izogibamo. Za cvrtje in pečenje pri visokih temperaturah so primerna olja s t.i. visoko točko dimljenja. Točka dimljenja je temperatura, pri kateri se iz olja prične rahlo kaditi in hkrati tudi temperatura, pri kateri se v olju začnejo tvoriti škodljive snovi. V spodnji preglednici so navedene točke dimljenja za nekatere najpogosteje uporabljene maščobe. Običajne temperature pri različnih načinih toplotne obdelave:
Slika: Vsebnost maščobe v čipsu, ocvrtih krompirjevih palčkah in kuhanem krompirju
Vrsta maščobe |
Točka dimljenja (°C) |
Laneno olje |
107 |
Maslo |
150-170 |
Sončnično olje (nerafinirano) |
160 |
Sojino olje (nerafinirano) |
160 |
Konopljino olje |
165 |
Sezamovo olje |
177 |
Kokosovo olje |
177 |
Svinjska mast |
190 |
Olje oljne ogrščice (t.i. repično olje) (nerafinirano) |
190-220 |
Ekstra deviško oljčno olje |
200 |
Sončnično olje (rafinirano) |
232 |
Olje oljne ogrščice (t.i. repično olje) (rafinirano) |
240 |
Vir: Jacqueline B Marcus, Culinary Nutrition: The Science and Practice of Healthy Cooking. San Diego: Elsevier Science, 2013
Napotki za manj škodljivo cvrtje:
Slike so nastale v sklopu projekta Razvoj in produkcija kreativnega okolja za namene vizualnega komuniciranja pomena zdrave prehrane
© 2021 Inštitut za nutricionistiko Oblikovanje: mixer.si Tehnična izvedba: Kreatik.si