Potrošniki, ki imajo alergije ali preobčutljivosti na določene snovi, potrebujejo točne in natančne informacije o njihovi prisotnosti v živilih, saj je lahko ob pomanjkljivi obveščenosti ogroženo ne le njihovo zdravje, temveč tudi življenje. Alergije in preobčutljivosti imajo tudi širši vpliv na kakovost življenja posameznika, saj lahko bistveno zmanjšajo njegovo možnost izbora živil.

Infografika: Alergije in preobčutljivosti na živila

Prehranska alergija

Prehranska alergija je izraz za imunski odziv telesa na beljakovino v živilu, ki jo organizem napačno prepozna kot škodljivo. Prehranske alergije lahko povzročajo številna živila. Najbolj resne alergijske reakcije so značilne predvsem za arašide in oreške, mleko, jajca, žita, sojo, ribe, rake in mehkužce. Najbolj pogosti alergeni v živilih so opredeljeni tudi v zakonodaji, živila ki jih vsebujejo, pa morajo biti ustrezno označena.

Prehranska preobčutljivost

Če v telesu pride do reakcije na sestavino živila, kjer imunskega odziva telesa ni mogoče dokazati, govorimo o nealergijski prehranski preobčutljivosti. Ta občutljivost je lahko pogojena z motnjami v delovanju encimov, lahko pa so njeni nehanizmi nepoznani. Prehranske preobčutljivosti običajno ne povzročijo tako intenzivne reakcije, kot prehranske alergije, vendar pa tudi prehranske preobčutljivosti predstavljajo tveganje za zdravje, še posebej ob dolgotrajnejši izpostavitvi snovi, na katero je posameznik preobčutljiv. Najpogostejši simptomi preobčutljivosti so npr. napihnjenost, krči, diareja, zgaga, pa tudi bolečine v trebuhu in/ali bruhanje, glavoboli, razdraženost, slabost, živčnost. Med prehranske preobčutljivosti sodijo laktozna in fruktozna intoleranca, preobčutljivost na kofein, nitrite, na nekatere amine, umetna barvila in konzervanse. Pri posameznikih je vzrok za preobčutljivost na živilo lahko tudi posledica jemanja zdravil. Prehranske preobčutljivosti se pojavljajo pogosteje kot prehranske alergije.

Alergije in alergijske reakcije

Alergija je posledica napake v imunskem sistemu. Do alergijske reakcije v organizmu pride, ko neškodljiva snov iz okolja povzroči reakcijo v telesu. Snov, ki sproži alergijsko reakcijo, imenujemo alergen.
Najpogostejše so alergije, pri katerih alergen povzroči nastajanje protiteles, poznanih kot imunoglobulini E (IgE), ki ščitijo organizem pred tujimi snovmi. Po večkratnem stiku protiteles (IgE) z alergenom pride do burne reakcije, pri čemer se začne sproščati histamin in druge snovi, ki povzročajo alergijske znake. Simptomi, ki se pri alergijah pojavljajo, so lahko blažji, na primer v obliki izpuščajev, srbenja, kihanja, kašlja, solzenja, idr. ali pa hujši, pri katerih lahko pride do življenja ogrožajoče anafilaksije.

Prehranska alergija je izraz za imunski odziv na beljakovino v živilu, ki jo organizem napačno prepozna kot škodljivo. Ocenjeno je, da je vsaj na eno živilo alergičnih med 2 in 10 % ljudi. Delež ljudi s prehransko alergijo v zadnjih desetletjih narašča. Prehranske alergije so pogostejše pri otrocih kot pri odraslih. Pri otrocih so najpogostejše alergije na mleko, jajca, arašide in oreške, pri odraslih pa alergije na mehkužce, arašide, oreške, ribe in jajca. Alergije na jajca, mleko, sojo in pšenico pri otrocih pogosto izzvenijo. Nasprotno so alergije na ribe in arašide ter oreške pogosto prisotne skozi celo življenje in običajno tudi najbolj resne in življenje ogrožajoče.

Alergijska reakcija je običajno povezana z zaužitjem alergena, pri nekaterih posebej občutljivih posameznikih pa je lahko dovolj le stik alergena s kožo ali sluznico. V začetni fazi prisotnost alergena povzroči tvorbo protiteles IgE, katerih število narašča ob vsakem stiku z alergenom. To imenujemo proces senzibilizacije, pri katerem se simptomi alergije še ne pojavijo. Ob naslednjemu stiku posameznika z alergenom se v telesu začnejo sproščati določene snovi, med njimi tudi histamin, ki so prvi znaki alergijske reakcije v organizmu. Histamin in druge snovi razširijo krvne žile, stene teh pa postanejo bolj propustne kot običajno. Če se histamin sprosti v ušesa, nos ali grlo, lahko pride do srbečice ter težav s požiranjem in dihanjem. Če se histamin sprosti v prebavni trakt, pride do bolečin v trebušnem predelu ali diareje. Sproščanje histamina v koži povzroči pojav izpuščajev. Alergijska reakcija nastopi kmalu po stiku z alergenom, in sicer v nekaj minutah do ene ure, redko pride do reakcije kasneje kot v dveh urah.

Simptomi prehranskih alergij

Simptomi, ki se lahko pojavijo v roku nekaj minut od zaužitja alergena, so srbečica in zatekanje ustnic, jezika in mehkega neba ter tudi slabost, trebušne bolečine, bruhanje in diareja. Kadar je reakcija hujša, lahko pride do anafilaksije, ki predstavlja sistemsko alergijsko reakcijo, katera lahko vključuje kožo, dihalni trakt, prebavni trakt, srčno-žilni sistem in je lahko za alergika tudi usodna. Najpogostejši simptomi anafilaksije so oteženo dihanje in padec krvnega tlaka kar lahko povzroči anafilaktični šok. Zaradi tega je zelo pomembno, da se osebe z alergijami izogibajo alergenom.

Alergijsko reakcijo lahko sprožijo že majhne količine alergena. Znane so alergijske reakcije zaradi izpostavljenosti le 1-2 miligramom živila, v katerem je lahko le nekaj mikrogramov alergena. Tako občutljivih je približno 1 % alergikov na mleko, jajca ali arašide, pri 17 % alergikov pa alergijsko reakcijo na jajca in arašide povzroči 65 mg zaužitega živila. Poleg količine zaužitega alergena na pojav in resnost prehranske alergije vpliva tudi način zaužitja živila, in sicer ali je bilo alergeno živilo zaužito samostojno ali v kombinaciji z drugimi živili. Vplivajo tudi lastnosti alergena, predvsem njegova odpornost na toploto in druge procese pri obdelavi živil ter prisotni dejavniki, ki pospešijo alergijsko reakcijo, npr. uživanje zdravil, alkoholnih pijač in športna aktivnost.

Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. S tem si zagotovi lastno ustrezno prehranjenost in prehranjenost plodu v prvih tednih nosečnosti, ko se ženska nosečnosti morda še sploh ne zaveda.

Koristna dodatna gradiva

• Gradivo »Prehrana doječe matere«
• Gradivo »Dojenje«
• Gradivo »Poporodno obdobje: Dojenje«

Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke (glejte poglavje Ritem prehranjevanja). Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Poleg pitja primernih količin ustreznih tekočin (predvsem vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja – glejte poglavje Potrebe po tekočini), naj uživa:

• veliko zelenjave in sadja, ki sta bogata vira vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin;
• veliko žitnih kosmičev (zlasti ovsenih), polnozrnatih izdelkov (polnovrednega kruha in testenin) in krompirja, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate;
• mleko in mlečne izdelke, s katerimi se zaužije preko 60% dnevnega vnosa kalcija;
• pusto meso, zlasti perutnino, rdeče meso, ki so pomemben vir beljakovin in mikrohranil;
• morske ribe (girice, sardele, inčune - dvakrat tedensko), ki so pomemben vir dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske (DHK) in eikozapentaenojske kisline (EPK) ter joda;
• kakovostna rastlinska olja - za pripravo hrane predvsem oljčno olje, kot dodatek že pripravljeni hrani pa poleg oljčnega olja tudi olje oljne repice, orehovo olje, konopljino olje, laneno olje in sojino olje.
• jajca in stročnice.

Le v manjših količinah nosečnica ali doječa mati lahko uživa tudi

• kavo in ali pravi čaj, največ dve skodelici na dan (saj vsebujeta kofein)
• gobe iz neonesnaženega okolja (povsem sveže in če jih je nabral izkušen gobar; temeljito oprane in toplotno obdelane; glede na to, da so težko prebavljive se jih ne sme uživati na prazen želodec ali zvečer)

Ritem prehranjevanja

Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica). Pet do šest obrokov na dan zagotavlja enakomerno oskrbo s hranili, hkrati pa se izognete pretiranim občutkom lakote in sitosti.

Potrebe po energiji

Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oz. 500 kcal v tretjem tromesečju. To velja za ženske stare med 25 in 51 let, z normalno telesno maso pred zanositvijo in za nosečnice, ki se od začetka do konca nosečnosti ne zredijo za več kot 12 kg.

Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti. Doječe matere imajo običajno zelo dober tek in nimajo težav po pokrivanju dodatnih potreb po energiji.

Odsvetovano hujšanje takoj po porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo. Najbolj optimalno je, če doječa mati ohranja telesno maso ali jo postopoma izgublja, vendar ne do manjše telesne mase, kot jo je imela ob začetku nosečnosti.

Vegetarijanska prehrana
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Ločimo več vrst vegetarijanska prehrane: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska prehrana, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) in slovenske smernice zato odsvetujejo veganski način prehranjevanja za dojenčke in malčke.

Živila in razvade, ki naj se jih nosečnica in doječa mati izogibata:

• alkoholnim pijačam (pivu, vinu, šampanjcu, likerjem, žganim pijačam): nosečnica in doječa mati naj se alkoholu povsem izogibata.
• zelo slanim živilom (mesni izdelki, slan kruh, slani prigrizki),
• sladkarijam, slaščicam, sladkim živilom, sadnim jogurtom (vsebujejo proste sladkorje; glejte poglavje Prosti sladkorji in sladke pijače)
• sladkim pijačam (pijačam z dodanim sladkorjem (ledeni čaj, nektar, voda z okusom, sladke gazirane pijače, sladkan čaj, energijske pijače, pijače za športnike, sirupi za redčenje z vodo, praški za redčenje z vodo) in sadnim sokovom (vsebujejo proste sladkorje; glejte poglavje Prosti sladkorji in sladke pijače)
• živilom, ki vsebujejo trans maščobe (piškoti, krekerji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, žitne ploščice in druga živila, ki lahko vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, ter ocvrta živila (pomfrit, krofi, miške, flancati, pražena čebula);
• školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. morski pes, večja tuna, mečarica, jadrovnica, ščuka, sulec), saj lahko vsebujejo višje koncentracije strupenega metilnega živega srebra in druga onesnaževala,
• jetrcam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i. »težkih kovin«, pa tudi previsoke količine vitamina E,
• surova in premalo toplotno obdelana živila živalskega porekla: jajca, majoneze, carpaccio, tatarski biftek, pršut, prekajene ribe, suši, sašimi, tiramisu - saj predstavljajo tveganje za zastrupitve in najrazličnejše mikrobiološke okužbe - vključno za zastrupitve z bakterijami kot sta salmonela in kampilobakter, ter virusi ali paraziti, kot je toksoplazmoza;
• surovo ali nepasterizirano mleko in mlečni izdelki (sir, skuta in jogurt iz surovega ali nepasteriziranega mleka), ker lahko vsebujejo škodljivo bakterijo rodu Listeria, kar lahko povzroči hudo okužbo dojenčka, imenovano listerioza,
• siri s plesnijo, kot so brie, gorgonzola, rocquefort in drugi siri s plesnijo, saj se zaradi nepravilne hrambe plemeniti plesni lahko manj opazno pridružijo tudi zdravju škodljive plesni, ki sproščajo toksine in povzročajo zastrupitve,
• vnaprej pripravljena surova zelenjava in/ali sadje za neposredno uživanje (pakirane solate, zelenjava iz solatnih barov, surovi kalčki, smutiji, pakirano narezano sadje), predvsem če hrana že dalj časa stoji, ter pakirano ali zamrznjeno jagodičevje; zaradi morebitne onesnaženosti z zdravju škodljivimi mikroorganizmi,
• gobe in jedi iz gob, ker so težje prebavljive,
• kajenju in drogam.

Pri uživanju živil, nabranih v naravi, bodite pozorni, da ne bi pomotoma zaužili njim podobnih, ki so lahko smrtno nevarne. V Sloveniji npr. občasno zabeležimo zastrupitve zaradi zaužitja  strupenih gob namesto užitnih, šmarnice ali jesenskega podleska namesto čemaža, in podobno.

Prosti sladkorji in sladke pijače
Omejite uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji mono- in di-saharidi, dodani v hrano s strani proizvajalca, kuharja, in/ali potrošnika in naravno prisotni sladkorji v medu, sirupih ter sadnih koncentratih in sokovih (fruktoza in drugi naravno prisotni sladkorji). Upoštevajoč najnovejša priporočila iz Velike Britanije, smejo prosti sladkorji predstavljati do 5% dnevnega energijskega vnosa.

Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšanje kostne gostote, itd. Zaradi pijač z dodanim sladkorjem umre v svetu letno 184.000 oseb, od tega 133.000 zaradi sladkorne bolezni, 45.000 zaradi bolezni srca in ožilja ter 6.450 zaradi rakastih obolenj. Pijače z dodanimi sladkorji poleg sladkorjev lahko vsebujejo še veliko aditivov, a malo pomembnih hranil, zaradi česar niso primerne za žejo. Upoštevajte, da tudi naravni sadni sokovi vsebujejo med 5 in 17% prostih sladkorjev. Najprimernejši napitki za žejo so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkani zeliščni ali sadni čaji.

Ali ste vedeli?

• Prehrana v času nosečnosti in dojenja ima izjemno pomembne dolgoročne učinke na razvoj in zdravje otroka vse v odraslo dobo.
• V času nosečnosti nosečnici ni potrebno jesti za dva, predvsem je pomembno da uživa hranilno bogata živila in da opusti nezdrave razvade (sladka živila in pijače, nezdrave prigrizke, alkohol, kajenje, droge).
• Svetuje se naj ženske pričnejo uživati folno kislino v obliki prehranskega dodatka (400 μg dnevno) od trenutka, ko prenehajo z jemanjem kontracepcije do 12 tedna nosečnosti.
• Bogat vir omega-3 maščob DHK in EPK so male morske ribe. V primeru nezadostnega uživanja ali neuživanja morskih rib tekom nosečnosti ali dojenja se priporoča dodajanje vsaj 200mg DHK dnevno v obliki prehranskih dopolnil.
• Psihična umirjenost, počitek, tehnika dojenja in prehrana doječe matere, vplivajo na sintezo materinega mleka. Za optimalno sintezo humanega mleka je pomembna psihična umirjenost (podpora cele družine), dovolj počitka in pravilna tehnika dojenja (pogostnost dojenja in količina mleka, ki ga popije dojenček). Pomembno je čim bolj pogosto dojenje, zlasti v prvih tednih po porodu in sicer vsakokrat iz obeh dojk. Poleg tega je pomembna zdrava, uravnotežena prehrana, ki obsega tudi zadostno pitje vode. Za doječo mati je izredno pomembno, da svojo prehrano prilagodi povečanim potrebam po hranilih. Shujševalne diete v času dojenja niso primerne. Potrebe dojenčka po materinem mleku so odvisne od velikosti in starosti dojenčka, njegovega zdravstvenega stanja in drugih potreb, kot tudi od tega ali je izključno ali delno dojen.
• Prehransko stanje matere vpliva na sestavo materinega mleka. Za dojenje sta potrebna večji vnos energije in hranil s prehrano in razvoj mehanizmov, ki zagotavljajo prednostni prehod hranil v materino mleko. Prehrana doječe matere pomembno vpliva na vsebnost nekaterih hranil v materinem mleku, zlasti omega-3 maščobnih kislin DHK in EPK, ter joda in selena. Ustrezna vsebnost kalcija, folne kisline, fosforja, magnezija, natrija in kalija v materinem mleku je zagotovljena na račun praznjenja materinih zalog omenjenih hranil v organizmu in s tem na račun njenega počutja in zdravja.
• Sveže sadje in zelenjava ne povzročata krčev pri dojenčkih. Nekatere doječe matere se izogibajo zelenjavi in/ali sadju v želji, da dojenček ne bi imel trebušnih krčev. Takšno početje nima znanstvene utemeljitve in ga odsvetujemo – tako zelenjava kot sadje sta ključen del zdravega prehranjevanja vseh ljudi, tudi nosečnic in doječih mater.
• Doječi materi se ni potrebno izogibati nekaterim živilom, da bi preprečila alergijo pri otroku. Za preventivno izogibanje določenim živilom, kot metode za preprečevanje alergije, ni utemeljenih znanstvenih dokazov. Nepotrebno omejevanje uživanja živil tudi omejuje normalno oskrbo doječe matere z vsemi potrebnimi hranili. Preventivne učinke pred razvojem alergij izkazujejo morske ribe, ki so bogat vir omega-3 dolgoverižnih večkrat-nenasičenih maščobnih kislin (DHK in EPK) in vitamina D. Zaradi možne vsebnosti t.i. težkih kovin in drugih onesnaževal ne priporočamo uživanja večjih plenilskih rib, kot sta npr. tuna ali morski pes, namesto tega raje posegajte po drobnih, mladih morskih ribah.